Kavo je skorajda poskusil že vsak odrasel prebivalec, a vendar še vedno nekateri vedo premalo o njej, med drugim nekaj najbolj osnovnega: da ima različne odtenke okusov, ne zgolj grenkega. Za večje izobraževanje javnosti pa se trudijo tudi v Združenju Specialty kave Slovenija. S podpredsednikom Klemnom Mačkom se je pogovarjala Tina Lamovšek.

Nastopil bo na Veliki nagradi Kranja

Ljubljana velja za prestolnico Evropske unije, kjer je kakovost zraka pogosto vprašljiva. Zaradi specifične kotlinske geografske lege je prevetrenost ozračja slabša, kar se kaže v višjih izmerjenih vrednosti škodljivih snovi v zraku. K temu seveda prispeva človek s svojim potrošništvom in lagodnim načinom življenja. Medtem ko na Arsu in Občini poudarjajo, da je kakovost zraka v Ljubljani večji del leta v mejah normale, v društvu Focus opozarjajo na visoka preseganja mejnih vrednosti dušikovega oksida. Kdo ima prav in zakaj, ter ključno vprašanje, ali slab ljubljanski zrak vpliva na kakovost življenja meščanov?

Lani je bil noveliran Zakon o osebni asistenci, šele zdaj pa uporabnikom postaja jasno, kakšne spremembe prinaša. Nekateri uživalci pravice in strokovnjaki problematizirajo razlikovanje med aktivnimi in pasivnimi uporabniki. Na ta račun so izvedenci Inštituta za socialno varstvo nekaterim uporabnikom, ki so dali prošnjo za povečanje števila ur osebne asistence, zmanjšali število ur ali jim pravico celo ukinili. Takšen primer je bil Ivan Vidmar. Njegova 73-letna mama Stanislava Vidmar, sicer srčna bolnica: "Sem dala prošnjo za dodatnih 10 ur osebne asistence, če jaz ostanem v bolnici, kar se pogosto zgodi. Da bi njegov osebni asistent prišel še 2 uri zjutraj, da bi ga pripravil za v VDC." Zgodilo se je nasprotno od pričakovanega, Vidmarju so 30 ur osebne asistence odvzeli. Direktorica Inštituta za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc pravi, da Inštitut samo izvršuje zakon: "Ne morem se strinjati, da je bilo ljudem karkoli odvzeto. Razen tistim, ki so želeli spremembe in se niso informirali o spremembah zakonodaje." Preteklemu sistemu ocenjevanja so nekateri očitali subjektivnost, a tudi nova ureditev ocenjevanja ima pomanjkljivosti. Tako direktorica Varstveno-delovnega centra Zasavje Špela Režun: "Za razmisliti bi bilo, da bi se mnenje poslalo strokovnjaku iz lokalnega okolja, ki uporabnika pozna." Izpostavlja, da bi bilo nujno urediti tudi status družinskega pomočnika, saj je v primerjavi z osebnim asistentom močno podcenjen

Doktor bioloških znanosti Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenija skrbi za Kustodiat za nevretenčarje in vodi Slovenski arhiv živalskih zvokov. Njegovo področje raziskovanja so tudi škržati, ki so zaradi svoje velikosti in značilnih melodij med najopaznejšimi žuželkami.

Vnovičen vzpon epidemijskih kazalcev – suša in vročina, ki sta pred novim vrhuncem – za povrh pa še morebitna vladna kriza. To so tri teme, ki zaznamujejo negotove dni sredi julija v Italiji. O njih z našim dopisnikom v Rimu Jankom Petrovcem.

V zaledju hrvaškega mesta Šibenik že od srede divja velik požar, ki je imel do včeraj zvečer katastrofalne razsežnosti. Po najnovejših podatkih je zgorelo okrog 20 hiš v naseljih Zaton in Raslina, ogenj je zajel streho gasilskega doma in cerkve, na širšem območju je prekinjena oskrba z električno energijo. Na tem območju je tudi sodelavka Prvega Ivana Stipić Lah, ki jo je poklical kolega Jure K. Čokl.

V zaledju hrvaškega mesta Šibenik že od srede divja velik požar, ki je imel do včeraj zvečer katastrofalne razsežnosti. Po zadnjih podatkih je zgorelo okrog 20 hiš v naseljih Zaton in Raslina, ogenj je zajel streho gasilskega doma in cerkve, na širšem območju je prekinjena oskrba z električno energijo. Na tem območju je tudi sodelavka Prvega Ivana Stipić Lah, ki jo je poklical kolega Jure K. Čokl.

Pisateljica in socialna pedagoginja Deni Kragelj piše pravljice za tiste otroke, ki so doživeli stvari, o katerih bi morali slišati le v žalostnih pravljicah. Njene pravljice so zasnovane tako, da jih lahko berejo in pri delu z otroki uporabljajo tudi odrasli. S svojimi zgodbami se na prisrčen, a strokoven način približa otrokom tako, da lahko skozi prigode njenih junakov spregovorijo o stvareh, o katerih bi sicer govorili le težko.

Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih in kuriti kresove, izven pozidanih površin pa uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete. Namestnik poveljnika in vodja preventive Zavoda za gasilsko in reševalno službo Sežana Boris Budal opozarja, da je stanje predvsem v Kraški in Primorski regiji, kjer je velika požarna ogroženost razglašena tako kritično, da bi lahko že majhen požar hitro prerasel v požar velikih razsežnosti, ki bi ga bilo zaradi vremena težko obvladati. Vendar, dodaja, so slovenski gasilci pripravljeni in opremeljeni tudi za primer nesreče tako velikega obsega. Hkrati poziva vse prebivalke in prebivalce k zelo previdni uporabi vseh predmetov, ki bi lahko povzročili požar.