Aktualna tema

Kolone na avtocestnem obroču okrog Ljubljane in nasploh na avtocestah v vse smeri so postale stalnica. Se jim je sploh še mogoče izogniti?

Jutra ponavadijo spremljajo zavzdihi ob zastojih na slovenskih cestah. Ozka grla poznamo, pritiske in kritike tudi. Kaj pa rešitve? Eden od korakov je zmanjšanje števila vozil – ne prisilno, ampak ob dogovoru. Nova mobilna aplikacija KamKam, plod slovenskega znanja, želi na čim bolj učinkovit in lahek način povezati voznike, ki imajo v avtu proste sedeže, s potniki, ki se odpravljajo v isto smer. Naložite si jo lahko brezplačno, lahko dodate fotografijo, vpisati pa je potrebno tudi podatek za plačilno kartico, saj plačila vozniku potekajo prek aplikacije. Kako deluje aplikacija KamKam in kakšne varovalke ima, nam je zaupal eden od njenih razvijalcev Nejc Černilogar.

Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in vse višjih cen goriva letalske družbe po svetu zmanjšujejo število poletov. Strokovnjaki opozarjajo, da so prevozniki prisiljeni v racionalizacijo poslovanja, saj se je cena letalskega goriva letos več kot podvojila. Ryanair bo v poletni sezoni zmanjšal obseg letov za deset odstotkov, Lufthansa pa ukinja približno 170 letov na dan. Zaradi manjšega števila povezav in višjih stroškov gre pričakovati tudi dražje letalske vozovnice. Posledice krize med prvimi občuti tudi Slovenija kot manjši letalski trg, zato se vse glasneje odpira vprašanje, ali država za zanesljivejšo povezanost s tujino potrebuje nacionalnega letalskega prevoznika. Več o tem v pogovoru Simeone Rogelj s Petrom Graškom, dolgoletnim poznavalcem razmer v letalski industriji.

Sankt Peterburg je bil zgrajen kot rusko okno v Evropo, danes pa to okno ne gleda več v isti svet kot pred vojno. Mesto palač, kanalov, mostov in velikih muzejev ostaja kulturna prestolnica Rusije, a tudi tukaj se v vsakdanu pozna nova realnost: višje cene, manj neposrednih stikov z Zahodom, manj tujih kulturnih gostovanj in zahodnih turistov. Med pripravami na dan zmage smo prebivalce drugega največjega ruskega mesta vprašali, kako danes živijo med lepoto nekdanje ruske prestolnice in spremenjenim ozračjem v državi. Iz Sankt Peterburga Helena Ponudič.

Na Prešernovem trgu v Ljubljani je te dni postavljen šotor, ki vabi k ogledu prav posebne interaktivne razstave z naslovom Cirque du Soil. Gre za nekakšen cirkus, ki pa govori o sodobnem prehranskem sistemu in razkriva njegove skrite plati, to so zgodbe o neenakostih, pritiskih in izkoriščanju ljudi in okolja. Hkrati pa pokaže tudi rešitve za bolj trajnostno in pravično prihodnost. Po razstav nas je popeljala predsednica društva Focus Živa Kavka Gobbo.

Ko govorimo o umetni inteligenci, največkrat pomislimo na velika tehnološka podjetja in prihodnost. V Trbovljah pa je umetna inteligenca že del sedanjosti. Dijaki tamkajšnje Srednje tehniške in poklicne šole pod mentorstvom dr. Uroša Ocepka namreč razvijajo aplikacije umetne inteligence, sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih in dokazujejo, da lahko tudi majhna slovenska šola stopa ob bok najboljšim na svetu. Zato ne preseneča, da se je ta šola uvrstila med 50 najboljših izobraževalnih ustanov na svetu po izboru Global Schools Prize.

V pogovoru z dr. Urošem Ocepkom, ki je bil leta 2023 uvrščen med 50 najboljših učiteljev na svetu, boste slišali, kako umetna inteligenca vstopa v učilnice, kako jo uporabljajo mladi in zakaj postaja digitalna pismenost ena ključnih spretnosti prihodnosti.

Pred dvema letoma ste v oddaji Storž poslušalci Prvega spoznali 80-letnici iz ameriškega Teksasa, ki sta v 80 dneh obkrožili svet. Sandy in Ellie sta po vzoru glavnega junaka romana Julesa Verna takrat obiskali vseh 7 celin, svoje početje pa pridno beležili na družbenih omrežjih in postali znani kot 'potujoči babici' s Tik Toka. Po tem podvigu sta se odločili, da bosta bolj podrobno in počasi vsako leto spoznavali eno celino, letos, pri 84ih, sta tako v Evropi in prvič tudi v Sloveniji. Pri organizaciji in izvedbi slovenskega dela 'evropske turneje' jima je pomagala kolegica Andreja Čokl, ki je pred dvema letoma tudi posnela prvi pogovor za slovenske medije z njima.

Prvi intervju, maj 2024

Nastopajoči:

-Kolektiv Piuramaura, ki so letošnje prejemnice srebrnega priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, saj z umetniško močjo ohranjajo narečja in dvigujejo slovensko kulturo v Benečiji.

-Sara Simoncig, predstavnica mlajše generacije oseb, ki tudi pišejo pesmi v slovenščini

-Skupina Ostajki: Jani Skočir, kitara, David Tomazetič, klaviature, Andrea Trušnjak, bas, Daniele Čičigoj, bobni

50 let po rušilnem potresu, ki je spodbudil premike: iz Špetra iz muzeja SMO. Radio Trst A in Prvi program o medijih v slovenskem jeziku, ki skrbijo tudi za ohranitev domačih narečij.

Zakaj je izdajanje slovenskih časopisov kljub tako pomembno, pripovujeta EZIO GOSGNACH odgovorni urednik kulturno verskega lista za Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino Dom in MIHA OBIT, odgovorni urednik Novega Matajurja, tednika Slovencev Videmske pokrajine.  

V rušilnem potresu leta 1976 je umrlo skoraj 1000 ljudi, 2400 je bilo ranjenih, številne vasi so bile povsem uničene. "Najprej smo slišali močan pok, nato pa se je razširilo žvenketanje stekla. V Bardu so se domačini zbrali na »veliki njivi« in nato iskali pogrešance. Izkopavanje izpod ruševin se ni v vseh primerih srečno zaključilo. Zdaj imamo nove hiše, a ni življenja in ni dela," se je pred desetletji spominjal ugledni beneški Slovenec Viljem Černo.

Kako se je takrat organizirala slovenska skupnost? Kako hitro je prišla pomoč in kako je obnova spremenila mesta in vasi? O tem pripovedujejo LUISA CHER iz Bard, LUIGIA NEGRO iz Rezije, GIORDANO SDRAULIG iz Klenija in ANDREA VISENTINI iz Ažle pri Špetru. Profesor PETER SUHADOLC, geofizik in seizmolog, pa spregovori tudi o najnovejših odkritjih, ki kažejo, da je bilo središče majskega potresa leta 1976 prav v Bardu.

Foto (Antje Gruden): Luisa Cher in Lucija Tavčar v pogovoru