Aktualna tema

Podatki zadnjih let kažejo, da bere približno 70 odstotkov vseh osnovnošolcev. Vsako leto je v Bralno značko vključenih približno 6000 bralcev, med njimi je pomemben delež tistih, ki z branjem vztrajajo vseh devet let osnovne šole.

In pravi ti, Zlate bralke in Zlati bralci, so se danes zbrali na slavnostni prireditvi Društva Bralna značka –ZPMS v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Kako ravnamo kot stranka, kot potrošnik? Ali dosledno zahtevamo račun pri vseh storitvah? Ali se zavedamo, da davki omogočajo javne storitve?

Danes se je za več kot 7.200 gimnazijskih maturantov s pisanjem eseja iz materinščine začel spomladanski rok splošne mature. Obvezno branje letos vključuje Ivana Cankarja in Tino Vrščaj, tematski sklop pa nosi naslov Klanec nekoč, danes, vedno? Za večino dijakov matura predstavlja največji preizkus zrelosti, a Filip Vidušin je svoj preizkus zrelosti doživel nekoliko drugače, in sicer kar na Evrovizijskem odru. Pevec skupine LPS - Filip Vidušin se namreč maturitetnega eseja v prvem roku ni udeležil, saj je takrat zastopal Slovenijo v Torinu. Kako je ob tem usklajeval priprave na maturo, koliko odrekanja je to zahtevalo in ali danes svojo odločitev obžaluje, je preverila Lana Furlan.

Približuje se Nacionalno odprtje Tednov vseživljenjskega učenja 2026 z razglasitvijo prejemnikov priznanj, ki so najvišja nacionalna priznanja za vseživljenjsko učenje. Novi prejemniki, izbrani med 45 kandidaturami z vse Slovenije, so prepričali z resničnimi zgodbami izjemnih ljudi, ki z učenjem spreminjajo sebe in svet. S programom nacionalnega odprtja se začenjajo že 31. Tedni vseživljenjskega učenja, ki bodo potekali do 14. junija in vabijo na dogodke, delavnice, predavanja, tečaje, razstave in drugih aktivnosti. Namenjeni so vsem generacijam kot vabilo k osebnostni rasti, učenju in povezovanju. Podrobneje o tem v pogovoru z Urško Bittner Pipan, vodjo Središča za obveščanje in ozaveščanje pri Andragoškem centru Slovenije ter Jasmino Levičar, prejemnico priznanja ACS v preteklem obdobju.

Žiri so bile v minulih dneh v znamenju čipk, saj so potekali že 20. Slovenski klekljarski dnevi, ki so povezali ljubitelje klekljanja iz vse Slovenije in iz tujine. Žirovska čipka ni le ustvarjanje in tradicija, temveč pomemben del žirovske čipkarske zgodovine in njene prepoznavnosti. Tokrat je klekljarsko društvo Cvetke s soorganizatorji pripravilo pet tematskih razstav. Osrednja je povezana s Škofjeloškim pasijonom v klekljani čipki. Slovenski klekljarski dnevi spodbujajo tudi ustvarjanje mladih, ki se klekljarstva učijo in s čipko rastejo v Čipkarski šoli Žiri, ki letos praznuje sto dvajset let.

Delavske pravice v Evropi veljajo za ene najmočnejših na svetu, a pritiski deregulacije in globalne konkurence jih vse bolj načenjajo. Sekretarka Evropske konfederacije sindikatov Tea Jarc opozarja, da se socialna Evropa umika logiki trga. V ospredju tokratne praznične oddaje so vprašanja, ki že krojijo prihodnost dela: vpliv kriz na življenjski standard, izguba delovnih mest v zelenem prehodu ter vse večji nadzor nad zaposlenimi z umetno inteligenco. Sogovornici nastavljamo tudi ogledalo: sindikati izgubljajo svoje člane, nove generacije kolektivno organiziranje ne zanima več. Kaj morajo torej narediti sindikati, da v svoje vrste privabijo mlade?

Stanja v domačem gospodarstvu ni mogoče opisati z eno samo besedo, saj se posamezne panoge spopadajo z zelo različnimi izzivi. Medtem ko avtomobilska industrija in njeni dobavitelji beležijo upad zaposlenosti in pritisk rastočih stroškov, trgovina doživlja temeljno preobrazbo zaradi prehoda na spletno nakupovanje. Na drugi strani farmacevtska industrija ostaja stabilna in celo krepi svoj položaj kot ena ključnih razvojnih panog. Kaj to pomeni za zaposlene? Kot sta kolegici Urški Valjavec povedala sogovornika zaposlitvenih agencij na trgu dela večjih pretresov za zdaj ni pričakovati.

»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.

Uprizoritvene akcije 2026 so dvodnevni festival umetniških gimnazij Slovenije, ki včeraj in danes poteka na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Da bi izmenjali svoje izkušnje, svojo ustvarjalnost predstavili drugim mladim in prejeli tudi novo znanje in navdih, se je v Ljubljani zbralo kar nekaj mladih in njihovih profesorjev in mentorjev iz Gimnazije Nova Gorica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Ptuj, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter gostiteljice Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Zvrstilo se je 19 različnih uprozoritvenih akcij in nekaj delavnic, ki so jih vodili bivši dijaki, zdaj pa že uveljavljeni umetniki. Kaj se je dogajalo na festivalu, izvemo v pogovoru s sogovonicami: pedagoginjo iz SVŠGUGL Mojco Dimec, plesalko in kulturno delavko v Plesnem teatru Ljubljana Aljo Lacković in trimi dijakinjami različnih umetniških gimnazij (LJ, NG in Ljutomer).

Ena od bolj vročih tem letošnje mednarodne politike je tudi izbira novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, saj dosedanjemu s koncem leta poteče mandat. O tem, kako se izbira novega, kakšne naj bi bile njegove ali njene kvalifikacije in kako se spreminja vloga Svetovne organizacije v svetu, se je Marjan Vešligaj pogovarjal z nekdanjim predsednikom države in nekoč kandidatom za to najvišjo mednarodno funkcijo profesorjem Danilom Türkom.