Aktualna tema

Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače - bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva.

Svetovno gospodarstvo v umetno inteligenco, po nekaterih ocenah, investira več kot 30 milijard dolarjev na leto, a inštitut MIT ugotavlja, da 95% teh podjetij ne zaznava merljivih učinkov. Podobne vzorce Ekonomska fakulteta opaža v Sloveniji. Kaj so razlogi in kako to spremeniti, so profesorji in predstavniki podjetij razpravljali na nedavnem pogovoru fakultetnega Centra poslovne odličnosti. Ob tem so kritično ocenili predlagano novo strategijo na tem področju. Nacionalni program za umetno inteligenco 2030 je v javni razpravi do 18. decembra.

V patronažnem zdravstvenem varstvu opozarjajo na nujne spremembe sistema. Na eni strani se soočajo z vse večjimi potrebami prebivalstva, na drugi pa s pomanjkanjem kadra. Pristojni ocenjujejo, da bi za normalno delovanje patronažnih služb potrebovali še dodatnih 200 medicinskih sester. Patronažne medicinske sestre so pogosto prve, ki vstopijo v dom mlade družine, starejšega ali bolnega človeka — in tiste, ki tam ostanejo najdlje. Njihova vloga je pomembna, še posebej v času staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in vse večje potrebe po oskrbi na domu. O tem, s kakšnimi izzivi se soočajo, se je Nataša Mulec pogovarjala s koordinatorico za patronažno dejavnosti pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martino Horvat.

Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo.

Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo

Brata Miha in Janez Jeraj, direktorja družinskega podjetja DVIG z Vrhnike, sta pred dnevi na Brdu pri Kranju prejela prestižno priznanje za Naj podjetnika leta 2025, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica. Podjetje DVIG je ustanovil njun oče Franc Jeraj pred več kot 50 leti. Iz male obrti se je podjetje do danes razvilo v vodilnega ponudnika storitev dvigovanja težkih bremen ter posebnih in zahtevnih prevozov. Zaposlujejo 45 ljudi, lani je podjetje ustvarilo za 6,5 milijona prihodkov, letos pričakujejo še boljše rezultate, saj se jim obseg naročil povečuje. V podjetju imajo tudi dolgoletno tradicijo izplačevanja zimskega dodatka oziroma božičnice in to v občutno višjem znesku, kot je predviden v novem zakonu. Janeza Jeraja je pred mikrofon povabila Nina Brus.

Ste šli na Black Friday? Prejšnji petek, ko je marsikoga premamila nakupovalna mrzlica, te označbe niti niso prevajali v slovenščino. Vas angleščina v javnem prostoru zmoti? Ali angleščina izpodriva naš lep jezik, slovenščino?

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naziv Najstarejša obrtnica leta 2025 podelila frizerki Viktoriji Jarc, ki v Mariboru že 55 let vodi frizerski salon. Mojstrski izpit je opravila leta 1974 in tako ostaja ena redkih v državi, ki omenjeno obrt opravlja tako dolgo. V začetku leta se ji je pri delu v salonu pridružil vnuk Viktor, s katerim tako ohranjata družinsko tradicijo frizerstva.

Medicina je v zadnjih letih tako napredovala, da okužba z virusom človeške imunske pomanjkljivosti, kratko HIV, ne pomeni več smrtne obsodbe. To dokazuje zgodba 62-letnega Reneja, ki se je s HIV-om okužil leta 2012, danes pa kljub vmesnim zapletom še naprej normalno živi.

Tudi prestolnica se danes odeva v praznično preobleko. Ob 17h bodo namreč po uvodnem kulturnem programu z nastopom otroške pevske skupine Waldorfske osnovne šole prižgali praznične luči. Velik del elementov okrasitve je zasnovan na novo, nekateri najbolj prepoznavni pa so restavrirani originali okrasitve Zmaga Modica »Vesoljna Ljubljana«. Nove skulpture so v veliki meri izdelane iz recikliranih elementov preteklih postavitev, delov odsluženih javnih svetilk in druge tehnike. Glavno sporočilo okrasitve je, da smo lahko v odličnih odnosih tudi, če smo različni, naslov letošnje praznične okrasitve pa - V odnosu z razmerjem. Z avtorjem postavitve Urbanom Modicem se je po Ljubljani sprehodil Peter Močnik.

Foto: Žiga Živulovič jr. Bobo

Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Tudi v Sloveniji so številke zaskrbljujoče, saj je policija samo letos obravnavala več ko tisoč 100 primerov nasilja v družini in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Številne ženske, žrtve nasilja, pomoč poiščejo tudi v varnih hišah. V Varni hiši Gorenjske je pred tremi leti po štiriintridesetih letih psihičnega in finančnega nasilja našla varnost tudi Primorka, ki je v zakonu prenašala trpinčenje, zaničevanje, tudi nenehen možev nadzor. Tolažila se je, da bo bolje, potrpela je zaradi petih otrok. In pred tremi leti se je odločila, opogumila in iz stanovanja na Primorskem pobegnila z dvema hčerkama. Po namestitvi v varni hiši je ostala na Gorenjskem. Psihične posledice so ostale, ne le njej, tudi otrokom. A zdaj živi brez strahu in se veseli drobnih, vsakdanjih stvari, na katere prej ni smela pomisliti.