Aktualna tema

Po novem je prepovedano trajno privezovanje psov na verigi, vrvi ali jeklenici na dvoriščih. Kršitelja čaka kazen v višini 1000 do 1.600 evrov. Uporaba povodca med sprehodom na javnih mestih pa je še vedno obvezna. Tudi v teh primerih kršitelje čaka kazen. V Sloveniji je 250 tisoč registriranih psov. Kako lastniki skrbijo zanje? Ali smo kot lastniki psov čedalje bolj osveščeni in skrbni?

Danes prvič praznujemo dan znanosti. Novi državni praznik zdaj opominja, kako pomembna je vloga znanosti in znanstveno raziskovalnega dela za kvaliteto življenja v državi, pa čeprav pogosto njene dosežke jemljemo kot samoumevne, naj gre za napredek v medicini ali za nove tehnologije, ki jih dnevno uporabljamo.

A če se ozremo na pogoje, kakršni so bili konec 18. stoletja in v začetku devetnajstega, ko je deloval razsvetljenec Žiga Zois, mecen številnih prvih znanstvenikov in kulturnikov pri nas, je napredek na številnih vidikih življenja izreden.

V Belemu v Braziliji se začenja 30. konferenca podpisnic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebju, ki je bila podpisana prav v Braziliji. Mineva tudi 10 let od sklenitve pariškega podnebnega sporazuma, s katerim so se države zavezale cilju dviga povprečne globalne temperature na največ stopinjo in pol glede na predindustrijsko obdobje. A lansko leto smo to mejo že presegli. Tudi izstop Združenih držav Amerike iz pariškega sporazuma in vlaganje vse več sredstev evropskih držav v oboroževanje sta razloga za precejšen pesimizem. A kot poudarjajo podnebni znanstveniki, ni čas za vdajo, pač pa za odločne ukrepe. Pomembna je namreč prav vsaka stopinja. Pogovarjali smo se z glavno slovensko podnebno pogajalko Tino Kobilšek in mladinskim podnebnim delegatom Janom Zupanom.

Na martinovo vinske kleti predstavljajo svoja vina, marsikdo pa že pogleduje proti koncu leta, kjer v prazničnem času prevladujejo penine in peneča vina. Pogovorno se za peneče vino pogosto uporablja izraz šampanjec, kar je napačno. Vendar, aktualna še vedno ostaja dilema. Peneče vino ali penina?

Kitajska je že nekaj časa vse bolj pomemben igralec na svetovnem zemljevidu, česar se vse bolj zavedajo tudi slovenski politiki in gospodarstveniki. Zato ne čudi, da se tja iz Slovenije odpravljajo številne delegacije, trenutno je tako na uradnem obisku na Kitajskem delegacija Državnega sveta Republike Slovenije, z njo pa tudi močna gospodarska delegacija. Poklicali smo v Šanghaj, tretjo postojanko na tej poti, in govorili z dr. Žigo Vavpotičem, predsednikom Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Foto: BOBO

Fundacija CTNNB1 je po petih letih raziskav prejela uradno odobritev državne agencije za zdravila in medicinske pripomočke za začetek klinične študije, namenjene razvoju prve genske terapije za sindrom CTNNB1. V študijo bo predvidoma vključenih 12 otrok, vsaj deset iz tujine, izvedli pa jo bodo v UKC Ljubljana. Fundacija je edina neprofitna organizacija v Evropi, ki ji je uspelo brez farmacevtskega partnerja samostojno izpeljati celoten razvoj genskega zdravila za novo bolezen, od zasnove in laboratorijskega razvoja, prek testiranja na živalskih modelih, priprave regulatorne dokumentacije in proizvodnje, do zagotavljanja kakovosti ter pridobitve dovoljenja za klinično uporabo. Z dr. Špelo Miroševič, ustanoviteljico fundacije, se je pogovarjala Cirila Štuber.

Družbena klima se je od tragične smrti v Novem mestu zelo spremenila, dober teden po dogodku opaža bivši vojak, komik in voznik tovornjaka romskega porekla Andrej Bajić Šarkezi. Ko gre v trgovino, ga gledajo postrani, počuti se nezaželen, tako izkušnjo pa imajo po dogodku tudi nekateri njegovi povsem socializirani romski prijatelji iz Novega mesta. Žalosti ga, da se krivda prenaša na celotno romsko skupnost, ki v očeh večinskega prebivalstva izgublja še tisto malo pozitivnosti, ki bi jo lahko imela. Delovni dan z Romom Andrejem Bajičem Šarkezijem je preživel Luka Pogačnik.

Snovalci slovenskega sistema dolgotrajne oskrbe so se zgledovali po nemškem sistemu. V Nemčiji morajo zdravstveni zavarovanci že 30 let plačevati tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja je odvisna od števila potomcev. Najvišjo plačujejo starejši zaposleni brez potomcev: 4,2 odstotka, delodajalec primakne 1,8 odstotne točke. Hrvaški državljani ne plačujejo posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Predsednica Matice upokojencev Hrvaške Višnja Fortuna poudarja, da takšne rešitve, kot je v Sloveniji in Nemčiji, Hrvati ne bi nikoli sprejeli. Italijani prav tako ne plačujejo posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo; domov za starejše v javni lasti, kot jih poznamo v Sloveniji, v Italiji ni; zasebne domove za starejše gradijo zasebni skladi in podjetja. Avstrija ne pozna univerzalnega obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, lahko pa ljudje sklenejo zasebno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot dopolnilo.

Ob nedavnem dnevu reformacije smo poudarjali, da slovenska država temelji na kulturni emancipaciji, na slovenskem jeziku, katerega pot uveljavljanja je bila močno vijugasta in tudi v določenih zgodovinskih obdobjih precej vprašljiva. Kaj utemeljuje narod, državo, samostojnost? Kaj je tisto, kar v tujini deluje razpoznavno za nas? Ministrica za kulturo Asta Vrečko si želi, da bi ob uspehih umetnikov čutili isti ponos kot ob športnih dosežkih. Kakšna pa so mnenja poslušalcev?

Nataša Robnik iz Celja je najboljša slovenska ultramaratonska tekačica, ki ji ne zmanjka volje za tek na dolge razdalje. Prepričana je, da so ženske rojene za tek. Septembra je v Grčiji pretekla Špartatlon v dolžini 246 kilometrov in dosegla tretje mesto v ženski konkurenci. Bolj kot uvrstitev na stopničke, se ji zdi pomeben čas, v katerem je pretekla razdaljo; to je 26 ur, 9 minut in 38 sekund. Njen naslednji izziv je Dolina smrti v Združenih državah Amerike, kamor naj bi se podala kot prva Slovenka.