Aktualna tema

Pica, špageti … in tiramisu! Trije verjetno najbolj znani kulinarični ambasadorji Italije, ki jih poznajo po vsem svetu. Prvi dve jedi imata dolgo zgodovino, tiramisu pa naj bi nastal šele okoli leta 1970, in sicer v mestu Treviso v Benečiji. Tam že skoraj desetletje vsako jesen poteka Tiramisu World Cup, nekakšno svetovno prvenstvo v pripravi tiramisuja. V devetih letih je na njem sodelovalo več kot 3.000 navdušencev z vsega sveta, pretekli konec tedna 240. Med tekmovalce in ocenjevalce se je pomešala Andreja Čokl.

Vas jezijo oglasi za nezdravo hrano, s katerimi smo ves čas obkroženi? Vas moti oglaševanje kosmičev, ki imajo preveč sladkorja, a ustvarjajo vtis zdrave hrane? Ste opazili, da se kot Naša super hrana najmočneje promovirajo mesni in mlečni izdelki, ne pa tudi zelenjava, ki jo po prehranskih nutricionistkinih priporočilih v Sloveniji zaužijemo premalo. Ta opažanja in dejstvo, da država z javnimi sredstvi podpira porabo in proizvodnjo hrane, ki je v nasprotju s podnebnimi cilji so zmotili Umanotero in Zvezo potrošnikov Slovenije.

Omenjeni organizaciji ob svetovnem dnevu poudarjata, da je oglaševanje najmočnejše orodje, ki vpliva na to, kaj bomo kupili in kaj bomo jedli. Zato pozivata državo k celovitim sistemskim spremembam, kot ključne ukrepe predlagata zakonsko omejevanje oglaševanja škodljive hrane ter prenovo državnega sistema promocije hrane, zakonodajno omejevanje ali prepoved oglaševanja škodljive hrane, podporo kmetom pri preusmeritvi v trajnostne prakse in med drugim prehransko opismenjevanje v šolskih programih.

Danes so v Centru Rog v Ljubljani razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed 64 prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih. Slavnostna podelitev bo 9. novembra, na predvečer novega državnega praznika, dneva znanosti.

Danes je mednarodni dan bele palice. Bela palica je simbol samostojnosti, poguma in dostojanstva slepih in slabovidnih. Delna ali popolna izguba vida vpliva na vsa področja njihovega življenja, nenehno prilagajanje svetu videčih, pa zahteva veliko napora, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, in dodali, da ob tem dnevu želijo videče spomniti na svojo prisotnost v družbi, saj želijo biti aktivni in enakopravni člani. S kakšnimi izzivi se spopadajo v vsakdanjem življenju in kakšne dogodke so pripravili ob tem dnevu, pa v prispevku Petre Medved.

Včeraj so v Šarm el Šejku v Egiptu podpisali deklaracijo, ki prinaša zavezo k spoštovanju miru. Navzoč je bil tudi palestinski predsednik, na vrhu pa nista bila zastopana niti palestinsko gibanje Hamas niti Izrael. V Gazo naj bi v okviru druge faze napotili začasne mednarodne stabilizacijske sile, ki bodo nadzorovale varnost. Hamas je izpustil zajete talce in Izrael zaprte Palestince. Mir za zdaj velja, vzpostavitev vsaj približno normalnega življenja pa bo dolgotrajni proces. Ali bodo Palestinci tudi dobili svojo državo?

Letošnji dogodek se je zopet vrtel okoli tega, kar nam ponuja medij zvoka, v ospredju pa je bila debata o aktualnih problemih in izzivih v radijskem novinarstvu ter iskanje vedno novih načinov predstavitev radijskih zgodb ter medijskih vsebin na splošno. Vendar pa je skorajda nemogoče predstaviti globino dogajanja v le nekaj stavkih. Nekaj utrinkov in poudarkov z dogodka je poskusila zajeti Lucija Vidergar. Bere: Darja Groznik.

Podnebne spremembe in zmanjševanje biotske raznovrstnosti ogrožajo evropska gospodarstva in konkurenčnost, v svojem najnovejšem poročilu ugotavlja Evropska okoljska agencija. Več kot štiri petine zavarovanih območij je v slabem stanju, sposobnost črpanja ogljika iz ozračja se je zaradi izsekavanja gozdov in požarov v enem desetletju zmanjšala za 30 odstotkov, članice Evropske unije pa so slabo prilagojene na ekstremne vremenske pojave, pri čemer je Evropa celina, ki se najhitreje segreva. Raziskava, ki jo je nedavno opravila Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, pa kaže, da se večina ljudi v Sloveniji zaveda problema podnebnih sprememb. Kako pa se ljudje odzivamo na podnebno krizo? O tem se je Špela Novak pogovarjala z raziskovalcem Álešem Oblakom, raziskovalcem podnebne anksioznosti. Kaj je podnebna anksioznost?

Ruski vesoljski program naj bi po več letih upada znova pospešil tempo, to mu narekuje tudi letos sprejet nacionalni vesoljski načrt do leta 2036. Napoveduje tudi vsaj dvajset orbitalnih izstrelitev v tem letu, do začetka oktobra pa naj bi jih izvedli že trinajst. Rusija, ki bo na Mednarodni vesoljski postaji sodelovala do leta 2028, pripravlja svojo lastno, Ros. Nekaj podrobnosti nadaljnjih načrtov so razkrili zaposleni Roskozmosa.

V centru varne Vožnje na Vranskem je AMZS skupaj z Zavodom zlata mreža ta teden pripravil srečanje najbolj požrtvovalnih slovenskih prostoferjev. Gre za prostovoljce, ki brezplačno po nujnih opravkih vozijo starejše, ki tega sami zardi različnih razlogov ne zmorejo. Poleg praktičnih vaj vožnje so za približno 110 udeležencev pripravili predavanje o prometni varnosti in ravnanju z ranljivimi uporabniki. Kot poroča Matija Mastnak so na koncu vsem v zahvalo za njihovo požrtvovalno delo podelili tudi priznanja.

Bienalno srečanje Bregantovi dnevi, ki nosi ime po Leopoldu Bregantu, organizira Združenje psihoterapevtov Slovenije. Gre za strokovno srečanje, ki letos pod drobnogled jemlje temo intersubjektivnosti.