Aktualna tema

Odbor InPlaninec - odbor za planinstvo invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije - zaznamuje 10-letnico delovanja. V teh letih je povezal planince invalide, prostovoljce, vodnike, spremljevalce in prijatelje gora. Varno so opravili 460 pohodov, prehodili so 191.297 kilometrov, v planine se je odpravilo 20.670 inPlanincev. Letos so se znova povzpeli na Breithorn in 3.883 metrov visoki Mali Matterhorn. Uspel jim je izjemen dosežek, saj so vrh Malega Matterhorna osvojili tudi štirje planinci na invalidskih vozičkih. Več pa v prispevku Petre Medved.

Na fotografiji: Ana Oražem in Jurček Nowakk.

Vlada uvaja obvezno božičnico za vse zaposlene. Veljala bo tako za javni kot zasebni sektor, omenja pa se tudi božičnica za upokojence. Božičnica – znesek še ni dokončno določen - bi bila razbremenjena tako dohodnine kot socialnih prispevkov. Zdaj so na vrsti pogajanja s socialnimi partnerji.

Letošnji Festival za tretje življenjsko obdobje lahko v Cankarjevem domu obiščete od 30. septembra do 2. oktobra, med 9. in 18. uro, z izjemo zadnjega festivalskega dne, ki se bo zaključil ob 17. uri. Dogajanje je zelo pestro – na voljo je več kot 150 stojnic na temo turizma, zdravja, tehnologije, in nasploh vsega, kar starejši potrebujejo za zdrav in aktiven vsakdan. Organizirane so različne meritve telesnih funkcij, rokodelske delavnice, poleg tega pa še velik nabor izobraževalnih, strokovnih in kulturnih delavnic ter prireditev. Festivala se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.

V Cankarjevem domu v Ljubljani se jutri začenja 24. Festival za tretje življenjsko obdobje. Do 2. oktobra bo obiskovalcem ponudil več kot 140 kulturnih nastopov, več kot 30 predavanj in delavnic, 11 strokovnih razprav ter več kot 150 razstavnih prostorov. Na festivalu bodo znova izpostavili pomen aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega sodelovanja. Geslo letošnjega festivala je pomenljivo: »Vsi smo ena generacija!« Organizatorji želijo z njim nagovoriti širšo družbo in pokazati, da so izkušnje starejših dragocen del naše prihodnosti.

O pomenu festivala in izzivih staranja smo se pogovarjali z nekdanjim novinarjem Marjanom Sedmakom, ki je podpredsednik programskega sveta festivala in predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana.

Kakšnih 1.200 ljudi se je v soboto zvečer zbralo v Kobaridu na predavanju priznanega italijanskega zgodovinarja, profesorja in avtorja številnih nagrajenih knjig Alessandra Barbera. Predvsem z italijanskega vidika je obudil spomin na 12. soško bitko oktobra 1917, o čemer je leta 2017 napisal tudi knjigo. Barbero je poudaril, da je bila bitka pri Kobaridu več kot le vojaški poraz – bila je izraz globljih družbenih in političnih problemov, ki so imeli trajne posledice za Italijo in širšo Evropo. Kot poudarja Barbero, je dogajanje pred več kot 100 leti opomin, da je zgodovina zbirka človeških dejanj, ki se lahko ponovijo, zato je pomembno, da se iz nje učimo in si prizadevamo za mir in spravo. Glavni organizatorji dogodka so bili Fundacija Poti miru, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in kulturno društvo eStoria, ki v Gorici organizira enega najpomembnejših zgodovinskih festivalov v Evropi. Na dogodku, ki je bil del Interreg projekta Beyond Walk of Peace, je bila tudi Mariša Bizjak.

Tako živali kot ljudje smo se skozi evolucijo spoprijeli z določenimi prilagoditvenimi izzivi. Kako pa se je človeška ribica navadila življenja v temninah jam? Zakaj se starejši ljudje ponoči večkrat zbujajo kot mlajši? Kako je s prilagoditvijo življenjskih funkcij v visokih gorah in kako ljudje spijo v vesolju? Na ta in tudi druga podobna vprašanja so odgovarjali strokovnjaki s področja medicine, biotehnologije, kemije in fiziologije. Delavnice se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.

25. in 26. septembra bo kitarist in skladatelj Mihael Hrustelj predstavil nov projekt, ki ga je poimenoval Strune v mestu in naravi in sta ga je podprla Mestna občina Velenje ter Kulturno Društvo Radlje. Gre za izredno zanimiv projekt, ki ne posega samo na področje umetnost, temveč zaradi same uporabe glasbil, tudi na mnoga druga področja. Premierno bo izveden v Radljah ob Dravi in Velenju, mestih, ki sta obenem tudi njegova največja inspiracija. Projekt premika meje sodobne glasbe in performansa, spodbuja medgeneracijsko in interdisciplinarno sodelovanje ter promovira trajnostni razvoj umetnosti. S svojo drznostjo, inovativnostjo in ekološkim uvidom predstavlja edinstven prispevek h kulturni krajini – tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru.

"V južni Italiji Seydou iz Malija nabira pomaranče. Nima pogodbe in je plačan na zaboj. Živi v koči, ki jo je sam zgradil, v naselju brez vode in elektrike."

Film Nabiralci, prikazan v okviru festivala migrantskega filma, govori o življenju tujih delavcev na evropskih poljih, kjer se prideluje naša hrana. Ti delavci živijo praktzično v sužnjelastniških razmerah, brez pravic.

Med njimi so tudi delavci iz Romunije. Življenje romunskih migrantov v evropskih državah pa sta več kot šest let dokumentirala novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț. Pri tem sta ves čas živela in potovala v manjšem avtodomu. Obiskala sta 12 držav in prepotovala 90.000 kilometrov.

Življenja romunskih migrantov so zelo različna - iz Romunije se namreč izseljujejo tako visoko izobraženi ljudje kot tisti, ki bežijo pred skrajno revščino ali nasiljem v družini.

»Romunija je država z največjim deležem prebivalstva v tujini med vsemi članicami Evropske unije. Po uradnih podatkih v tujini živi 5,7 milijona Romunov, a to število je verjetno višje, saj nimamo točne statistike, posebej za delavce, ki v tujini opravljajo sezonska dela na poljih. Migranti iz Romunije prihajajo iz zelo različnih slojev družbe: na eni strani imamo visoko izobražene ljudi – zdravnike, inženirje, arhitekte, po drugi strani pa je med njimi veliko takih, ki odhajajo z ruralnih območij, kjer ljudje še vedno živijo v hudi revščini in kjer ni delovnih mest. In ti ljudje ponavadi v tujini opravljajo tista dela, ki jih zahodnjaki ne želijo opravljati: to je v kmetijstvu, skrbijo za starejše ljudi, delajo kot sobarice v turizmu, vozijo tovornjake. Njihove zgodbe so seveda zelo drugačne od zgodb izobraženih migrantov. Izkušnja zdravnika, ki je emigriral v Nemčijo, je zelo drugačna od izkušnje migranta, ki dela na nemški kmetiji, ne pozna jezika in ne ve oziroma ne razume, kaj je zapisano v njegovi pogodbi,« je povedala Elena Stancu.

Oba avtorja je v Slovenijo povabilo društvo Focus.

Pošta Slovenije je v 10tih letih zaprla kar 76 poslovalnic, 7 samo na območju Ljubljane. Poleg tega so leta 2021 podaljšali najkrajši čas dostave znotraj slovenskih meja iz enega na dva dni, kar je čas, v katerem pride pošta tudi iz Slovenije v Avstrijo ali Nemčijo. Krajša se tudi poslovni čas poštnih poslovalnic, pošte, ki so odprte ob sobotah pa lahko preštejemo na prste ene roke. Kako ste zadovoljni s pošto in njenimi storitvami, je bilo danes vprašanje torkovega kontakta na Prvem.

Kadar gre za gospodarsko sodelovanje dveh v obsegu in dosegu tako različnih gospodarstev, kot sta ameriško in slovensko, se upravičeno postavlja vprašanje, s čim lahko Slovenija učinkovito in prepoznavno vstopa na prenasičeno tržišče Združenih držav Amerike, največjega gospodarstva na svetu. A obstajajo področja, in to tako neobičajna, kot je raziskovanje vesolja. In ker je vstop na ameriško tržišče zahteven, lahko podjetjem, ki se sicer zavedajo svojih potencialov in že sodelujejo z ameriškimi, v določeni meri pomaga tudi država. Slovensko veleposlaništvo je zato pretekli teden organiziralo dogodek, na katerem je gostilo četverico uglednih Nasinih astronavtov, predstavnike Muskovega podjetja SpaceX in slovenskih podjetij, ki so pritegnili številne obiskovalce, tako ali drugače povezane z raziskovanjem vesolja, mediji in diplomacijo.

Sogovornika:

- veleposlanik Iztok Mirošič

- svetovalec uprave Dewesofta Marko Novak.