Aktualna tema

Tako generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije Andrea Celeste Saulo, ki je na obisku v Sloveniji, odgovarja na vprašanje o napovedovanju večje fleksibilnosti podnebnih ukrepov. Izstopa Združenih držav Amerike iz mednarodnih podnebnih pogajanj ne komentira, poudarja pa, da velika večina sveta še naprej ostaja zavezana ciljem pariškega sporazuma o ohranitvi segrevanja ozračja pod mejo stopinje in pol.

Slovenija je država brez stekline, kar je posledica dolgotrajnega zatiranja te bolezni. Se pa v vzhodni Evropi med lisicami širi silvatična, torej gozdna steklina, zato si Slovenija ne more privoščiti necepljene populacije psov. Trenutno stanje je predstavil Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Dogajanje okoli prihodnosti športne kariere Luke Dončiča je zadnjih 24 ur glavna športna novica svetovnih medijev. Nikoli v zgodovini NBA lige se še ni zgodil klubska menjava igralcev, kakršna se je zgodila med Dallas Mavericksi in Los Angeles Lakersi. Še najbolj pa se zdi zanimivo to, da zanjo skoraj ni vedel nihče. Neuradno niti sam Luka. Več o marketinškem in promocijskem vidiku strokovanjak za športni marketing Tomaž Ambrožič.

Foto: Reuters

Kateri so ključni izzivi, s katerimi se soočajo mladi slepi in slabovidni pri vključevanju v družbo ter zaposlovanju? S temi izzivi se spopada mednarodni projekt Youth IMPACT: Integracija mladih in motivacija za pozitivne dosežke in krepitev zmogljivosti organizacij, pri katerem kot partnerska organizacija sodeluje tudi Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. O tem, kaj omenjeni projekt prinaša mladim slepim in slabovidnim, pa v prispevku Petre Medved.

Minule dni smo bili priča obilnejšemu deževju in hitremu dvigu temperatur, ki so bile previsoke za ta letni čas. Prezgodnje otoplitve povzročajo manjšo odpornost rastlin in s tem lahko vplivajo na pridelavo ozimnih žit ali sadnega drevja.

Izrazito toplo vreme v zadnji dekadi januarja in nadaljevanje takih temperatur v februarju na poljih lahko povzroči zgodnejšo vegetacijo predvsem žit, oljne ogrščice in trav. Tako zgodnja vegetacija pa seveda predstavlja večje tveganje za pozno spomladanske zmrzali. V preteklosti smo zaradi zgodnjega pričetka vegetacije in kasneje pozne spomladanske zmrzali že imeli primere, da so bili tako pri ječmenu kot tudi pšenici klasi v času žetve prazni – brez zrnja. Prav tako aprilske zmrzali v zadnjih letih skoraj vsako leto prizadenejo sadno drevje. Rastlina v fazi mirovanja brez težav prenese negativne temperature, ko pa preide v višje razvojne faze pa te negativne temperature že lahko povzročijo poškodbe na rastlini.

S tako zgodnjo otoplitvijo se pa tudi predčasno pojavijo bolezni in škodljivci. Posledično lahko imajo določene vrste škodljivcev več razvojnih ciklov kot običajno. To pa v rastlinski proizvodnji posledično pomeni več težav in višje stroške pridelave.

Kdaj, v katerih mesecih bo kmetijska proizvodnja najbolj ranljiva zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

Ljubljanski univerzitetni klinični center je v sodelovanju z univerzama v Ljubljani in Mariboru ter Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost in Evropsko skupnostjo zagnal Slovenski referenčni genomski projekt. Da bi bolje razumeli genetske značilnosti slovenske populacije, bodo predvidoma do jeseni sekvencirali genome več 100 prostovoljcev. Raziskovalci bodo v okviru projekta odkrivali potencialna tveganja za različne bolezni, ki se jih da zdraviti ali preprečiti.

Današnji četrtek ni le v znamenju požara, ki je zgodaj zjutraj izbruhnil v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani, ampak tudi tragične letalske nesreče v Združenih državah Amerike, ki se je ponoči po našem času zgodila v bližini v Washingtona. V zraku sta trčila manjše ameriško potniško letalo s 64-imi ljudmi na krovu in vojaški helikopter, v katerem so bili trije vojaki. Po najnovejših podatkih so iz reke Potomac, v katero so strmoglavile razbitine obeh zrakoplovov, potegnili 19 trupel, preživelih pa več kot 300 reševalcev doslej ni našlo. Vzrok tragedije še ni znan, zakaj bi se lahko zgodila, pa smo se pogovarjali z nadzornim območnim kontrolorjem zračnega prometa in predsednikom Slovenskega združenja kontrolorjev zračnega prometa Markom Jarcem.

Stanovalce dijaškega doma na Poljanski v Ljubljani je navsezgodaj zbudil požar. Po trenutno znanih podatkih je poškodovanih enajst ljudi, trije huje. Petru Močniku so zjutraj dijaki opisali svojo izkušnjo.

Foto: MMC RTV SLO

Šest ključnih zakonov kmetijskega ministrstva, ki so od ponedeljka že v javni obravnavi in eden, ki bo predvidoma prihodnji teden, te dni razburja predstavnike kmetov in lastnikov gozdov. Kmetijsko gozdarska zbornica, ki je največja nevladna stanovska organizacija kmetov, ni imela možnosti sodelovati v pripravi posodabljanja obsežnega svežnja zakonodaje, ki se tiče kmetijstva, hrane, krme, zdravja živali, kmetijskih zemljišč in gozdov. Prvi pregled obsežnih predlogov pa kaže, da bodo enomesečni roki za vlaganje konstruktivnih predlogov in pripomb prekratki, zato bodo predlagali podaljšanje.

Trenutno najbolj odmeva predvidena reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja. Gre za prenos 330 kmetijskih svetovalcev in pripadajočih 11 mio evrov za njihovo delo iz kmetijsko gozdarske zbornice na nov organ v sestavi kmetijskega ministrstva Upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva. Več v prispevku Jernejke Drolec.

80 odstotkov redkih bolezni je genetskega izvora, vendar pa je zdravljenje z gensko terapijo v Sloveniji zelo okrnjeno. Zdravljenje, ki bi bolnikom pomagalo, je velikokrat možno le v Ameriki in je zelo drago – cene genskih zdravil se gibljejo od enega do štiri milijonov evrov. Zato v Društvu za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan državo spodbujajo, da ta zagotovi financiranje zdravljenja z genskimi zdravili. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.