Slovenci smo znani po temu da se radi vzpnemo na kakšnega vršaca. 11. decembra obeležujemo mednarodni dan gora in Planinska zveza Slovenije vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, tema katerega je letos: Rešitve za trajnostno prihodnost gora – inovacije, prilagajanje in mladi. Avtor letošnje poslanice je podpredsednik Planinske zveze Slovenije Roman Ponebšek.

Življenjska doba se daljša in tudi aktivno obdobje, ko ljudje v tretjem življenjskem obdobju ohranjajo vitalnost na različne načine, je čedalje daljše. Združevanje znotraj Modre fakultete, ki deluje na univerzi v Ljubljani, je ena od možnosti. Deluje v sklopu mreže alumnov. Različni programi, ki jih Modra fakulteta razvija so namenjeni vsem starejšim od 55 let. Modra fakulteta razvija izobraževanje, raziskovanje in medgeneracijsko povezovanje. Prof. dr. Branka Javornik in mag. filozofije Martin Lipovšek.

V Siriji, odkoder so pregnali predsednika Aasada, islamistični uporniki prevzemajo oblast. Naj spomnimo - sirska vojna je z domov pregnala več milijonov ljudi, številni so se med begunsko krizo leta 2015 zatekli tudi v Evropo, tudi v Nemčijo. Nemčija je zdaj sporočila, da začasno ustavlja obravnavo prošenj Sircev za azil. Iz nemškega Urada za migracije in begunce so sporočili, da je teh prošenj več kot 47 tisoč.

Mineva 30 let, odkar imamo pri nas institucijo varuha človekovih pravic. Slovenijo je v tem obdobju pretreslo več kriz, med drugim gospodarska kriza, begunska kriza in pandemija covida-19. Številnim prebivalkam in prebivalcem so bile kršene človekove pravice. Obravnaval jih je tudi varuh človekovih pravic. Kot opozarjajo pri instituciji varuha, so največkrat ključna težava neodzivni državni organi in institucije, ki ljudem ne prisluhnejo, jim ne odgovarjajo in ne rešujejo njihovih težav. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred jutrišnjim mednarodnim dnevom človekovih pravic zato poudarja, da je kultura dialoga osnova demokratične in pluralne družbe. Kot je dejal v poslanici, brez kulture dialoga ne moremo izvajati resničnih sprememb.

Z razvojem digitalne ekonomije je tudi zaslužke prek platform kot je Airbnb treba zajeti v obdavčitev. Ko gre za oddajanje nepremičnin za turistični najem, so se razmere že precej izboljšale, ocenjujejo na Finančni upravi. Danes pa so k prijavi dejavnosti in zaslužkov pozvali tudi vse, ki objavljajo plačljive vsebine na platformi za odrasle OnlyFans. Nekaj sto Slovencev je v zadnjih letih prek nje zaslužilo skupaj več kot 10 milijonov evrov, rekorder med njimi je v nekaj letih zaslužil več kot milijon evrov. Nekaj podrobnosti nam je pojasnil Stojan Glavač s Finančne uprave.

Gore pozimi skrivajo številne pasti. Zimsko pohodništvo pa zahteva znanje, izkušnje, usposobljenost in dobro psihofizično opremljenost, saj tako obiskovalci lahko sami odgovorno poskrbijo za lastno varnost. Na Planinski zvezi Slovenije zato svetujejo premišljeno in odgovorno varno gibanje v gorah, ki mora biti povezano tudi z izbiro primernih ciljev. Pred napovedanim sneženjem v visokogorju pa svetujejo, naj se obiskovalci kljub izzivom odpravijo v gore nekaj dni po sneženju, ko se bo snežna odeja že preobrazila.

Na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani so zaradi prostorske stiske že več let primorani izvajati izobraževalne programe za avtiste in posameznike z govorno-jezikovnimi motnjami na posameznih oddelkih osnovnih šol. V sklopu večletnega projekta Zavod za gluhe in naglušne – prenova in dozidava so na sedežu odprli nove prostore, s katerimi želijo otrokom in mladim s posebnimi potrebami zagotoviti celostni osebnostni razvoj in jih opremiti z znanjem za samostojno poklicno pot.

Najpomembnejša kriptovaluta Bitcoin je danes prvič v svoji zgodovini presegla magično mejo 100 tisoč ameriških dolarjev. Vrednost Bitcoina je letos zrasla že za 140 odstotkov, najbolj po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah pred dobrim mesecem. Cirila Štuber se je o ozadju in razlogih za pospešeno rast na kripto trgu pogovarjala z Urško Jereb.

Bovško ponuja številne možnosti za športne aktivnosti – od vodnih športov do kolesarjenja, pohodništva, teka, padalstva pa še kakšen bolj ekstremen bi se našel. Z nami v studiu sta Tobi Gabršček, 22-letni Bovčan, lanski državni prvak v teku na 5000 metrov, in Matej Bradaškja, ki se je v zadnjih letih posvetil alpinističnemu, ekstremnemu smučanju in bil tudi član več odprav.

Selimo se v strelske jarke soške fronte, ki se je ob reki Soči raztezala na 93-ih kilometrih. Od konca maja 1915 do konca oktobra 1917 sta se v teh krajih spopadali avstro-ogrska in italijanska vojska. Avstro-ogrska Peta armada je branila ozemlje na črti Rombon-Bovec-Tolmin-Sabotin-Gorica-Kras-Devin, poveljeval pa ji je general Svetozar Borojević von Bojna, italijanski vojski pa general Luigi Cadorna. Vojaška pokopališča v Bovcu, Trenti in Soči so tihi pomniki trpljenja in človeških usod, ki jih je pisala ta nesmiselna vojna. Soška fronta pa ni bila le spopad narodov, ampak tudi zgodba o človeški vzdržljivosti, pogumu in upanju. O dediščini Soške fronte se je Rok Valenčič pogovarjal z Milošem Domevščkom, predsednikom Društva 1313, ki ohranja spomin na najtežje preizkušnje krajev ob Soči.