Aktualna tema

Ob začetku leta smo spremljali pravno bitko med ameriškim vrhovnim sodiščem in družbenim omrežjem TikTok, ki bi moral v državi čez lužo že ugasniti luč. O problematičnosti TikToka za ameriško vlado zaradi domnevnih kitajskih groženj smo se pogovarjali s strokovnjakom Jako Repanškom.

Srbski premier Miloš Vučević je odstopil, potem ko je bilo v nočnem napadu na študente v Novem Sadu huje poškodovano dekle. Odstop je danes napovedal tudi novosadski župan Milan Đurić. Vučević je o odstopu že obvestil predsednika Aleksandra Vučića, ki je včeraj napovedal rekonstrukcijo vlade. Študenti, ki so od včeraj množično blokirali največje prometno vozlišče v Beogradu, so se po 24-ih urah vztrajanja umaknili. Dogajanje v Srbiji za Prvi program komentira dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede.

Boris Peric je direktor družbe KB in gospodarstvenik, ki pozna razmere na obeh straneh meje. Pravi, da bo gospodarski standard v Sloveniji boljši kot v Italiji. Verjame, da bo Evropska prestolnica kulture pustila trajne pozitivne učinke. Nataša Uršič pa se je pogovarjala tudi z namestnikom direktorice  EZTS Tomažem Konradom, ki je povedal, da so različni evropski projekti v višini 25-ih milijonov evrov na čezmejnem območju prebivalcem prinesli zelo konkretne projekte.

Družina Kosič je dobro poznana na obeh straneh meje, njihove trgovine s čevlji in športno opremo imajo 77 let dolgo tradicijo, obiskujejo jih denimo tudi kupci iz drugih krajev, ki niso v bližini meje. Prvo trgovino je leta 1948 odprl Benedikt Kosič. Leta 1964 jo je prevzel njegov sin Andrej Kosič, danes v trgovinah delajo njegovi otroci, torej že tretja generacija. Ker pa časi za male trgovce niso rožnati, si bo četrta generacija znane družine verjetno poiskala drugačno zaposlitev.

Korenine Kulturnega centra Lojze Bratuž segajo v čas takoj po drugi svetovni vojni, ko je slovenske duhovnike v Gorici skrbelo, da bi Slovenci na italijanski strani ostali brez središča, kjer bi se lahko zbirali in gojili slovenski jezik in kulturo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je tako potekala akcija zbiranja denarja, prošnje za prostovoljne prispevke so šle po celem svetu. Leta 1962 je bil z zbranimi sredstvi odprt Katoliški dom in v njem so 30 let potekale različne kulturne prireditve, zborovska in gledališka dejavnost. V 90-ih je bil dom obnovljen in preimenovan v Kulturni center Lojze Bratuž. Lojze Bratuž je bil glasbenik, zborovodja in simbol trpljenja Slovencev na Goriškem v času fašizma. Fašisti so sumili, da širi slovenski jezik, ki je bil prepovedan in prisilili so ga, da je spil mešanico strojnega olja in bencina ter po dvomesečnem trpljenju umrl.

Kulturni center Lojze Bratuž nam je predstavila Franka Žgavec, predsednica centra.

Za ohranjanje jezika in identitete Slovencev v Italiji imajo zelo pomembno vlogo mediji, ki redno pripravljajo vsebine v slovenskem jeziku. Tiskani mediji imajo dolgo tradicijo, časopis Primorski dnevnik tako letos praznuje 80 let, tednik Novi glas bo prihodnje leto obeležil 30 let izhajanja. V terenskem studiu v Gorici sta nam delovanje in pomen obeh najbolj branih medijev na Tržaškem in Goriškem predstavila Igor Devetak, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, in Danijel Devetak, odgovorni urednik tednika Novi glas.

Slov.I.K je organizacija, ki deluje v čezmejnem prostoru in Slovence povezuje predvsem na področju izobraževanja, podjetništva in razvoja kompetenc mladih. Letos konzorcij praznuje 20 let obstoja, njegovo delovanje so predstavile predsednica Slovenskega izobraževalnega konzorcija Martina Budin, znanstvena direktorica organizacije Mateja Milost, ter dijakinja in udeleženka enega od slovikovih programov Malina Dolhar.

Šolski center s slovenskim učnim jezikom v Gorici je že dolga leta odličen pokazatelj čezmejnega življenja na Goriškem. Obiskujejo ga dijaki iz Slovenije, zamejski Slovenci in dijaki iz Italije. Kako razmišljajo dijaki, v katerem jeziku sanjajo, kako se soočajo z identiteto, kulturo in jezikom, če so rojeni v mešanem zakonu ter kateri razlogi so pretehtali, da so se vpisali v slovensko šolo?

Veliko nižje cene nepremičnin v sosednji Gorici so v zadnjih letih na čezmejnem območju povzročile zanimiv obrat. Če so v preteklosti Tržačani na veliko kupovali hiše na Krasu, se je ta trend zdaj obrnil. Na širšem Goriškem ima vsaka družina vsaj enega člana, znanca ali prijatelja, ki je ali namerava kupiti stanovanje v »stari« Gorici. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Novogoričana, ki sta se odločila za ta korak in  nepremičninsko agentko, ki ji je povedala, da kar 40 odstotkov stanovanj v Gorici kupijo Slovenci. Zanimalo jo je tudi, kako na preseljevanje gledajo zamejci in kako bo ta trend v prihodnjem zaznamoval čezmejni goriški prostor. Dogajanje je pokomentiral tudi Karlo Devetak.

Pridružite se nam na sprehodu po Gorici, Stari Gorici, in spoznajte tri pomembne točke, ki predstavljajo stičišče slovenskih društev in organizacij. Najprej se ustavimo v Trgovskem domu, Narodnem domu goriških Slovencev, zgrajenem leta 1905 po načrtih Maksa Fabianija. Nato zavijemo v KB center, ki je nastal po zaslugi Kmečke banke, prve slovenske banke v Gorici. Sprehod sklenemo na Placuti, kjer od novembra lani domuje še nekaj slovenskih društev.