Aktualna tema

Potem ko agencija za energijo ni upoštevala poziva vlade, naj pripravi vse potrebno za prehod na stari omrežninski sistem do februarja, je vlada spor zaostrila z napovedjo, da bo državnemu zboru predlagala razrešitev preostalih članov sveta agencije. Svojo analizo metodologije je danes predstavil tudi Eles, kjer pravijo, da bi bila na mestu poenostavitev sistema. V agenciji so medtem prepričani, da gre za neupravičen pritisk.

V Nemčiji poteka volilna kampanja, v kateri se šest parlamentarnih strank bojuje za glasove volilk in volilcev. Kampanja je zelo zanimiva, saj je videti, da bodo volilci malo premešali karte. Seveda jo od blizu spremlja tudi Maja Derčar, naša dopisnica v Berlinu. Z njo se je pogovarjala Cirila Štuber.

Od oktobra velja nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo. Večina uporabnikov bo na letni ravni plačala manj, večji porabniki in tisti, ki bolj obremenjujejo omrežje, pa več. Vlada je na podlagi pritožb agencijo za energijo pozvala, naj uvede vse potrebno za vrnitev na stari sistem, a agencija vztraja pri svojem in je o potezah vlade obvestila tudi Evropsko komisijo. Obstoječa metodologija torej ostaja, stopa pa z novim letom v veljavo nekaj manjših popravkov, ki so aktualni za podjetja.

Vlada je tik pred novim letom potrdila predlog novega zakona o medijih in ga poslala v obravnavo državnemu zboru. Predlagano besedilo sproža burne odzive. Največ kritik je v zadnjih dneh deležen predvsem del, ki se nanaša na vplivneže. Ti so prepričani, da zakon pomeni omejevanje svobode govora in cenzuro. Podpisniki spletne peticije med drugim navajajo, da se bodo v razvid medijev morali po novem vpisati tudi vplivneži. Ministrica za kulturo Asta Vrečko te navedbe zavrača. Predlog novega zakona na področju medijev sicer prinaša še druge novosti. Več Lucija Dimnik Rikić.

Čeprav smo glede na podatke šele na začetku sezone prehladnih obolenj, gripe in gripi podobnih okužb, je strokovnjake presenetil hiter porast bolnikov, ki zaradi respiratornih okužb potrebujejo zdravniško pomoč. V bolnišnicah izpostavljajo, da so razmere že zdaj dramatične. Podobno je tudi v zdravstvenih domovih. »Čakalnice ambulant so polne,« pritrjuje družinska zdravnica Polona Vidič. Za več informacij in nasvet, kaj lahko glede gripe storimo sami, jo je v Kočevje poklical Iztok Konc.

Z novim letom je začel veljati sveženj nove davčne zakonodaje. Pri zakonu o dohodnini so bila največ pozornosti deležna nova pravila za obdavčitev davčnih zavezancev, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov. Zaostruje se prag za vstop oziroma izstop iz enostavnejšega sistema obdavčitve na podlagi normiranih odhodkov, delež priznanih odhodkov upravičenim do tega statusa pa se povečuje. Kritiki svarijo pred sivo ekonomijo in delom na črno. Kaj naj torej storijo zavezanci? O tem smo se pogovarjali s svetovalko za davčne zadeve pri Obrtni zbornici Slovenije Jasmino Malnar Molek.

Vzpostavitev enote za gašenje iz zraka, za katero je padla odločitev po požarih leta 2020 in 2022, se je izkazala za pravilno. Enota je bila od lanskega maja operativna in je ob podpori španskih pilotov, vojske in policije gasila iz zraka. Razrešena pa je bila tudi dilema, kaj je bolje za Slovenijo: Air Tractorji ali Canadairji. Praksa je namreč zdaj pokazala, da smo se odločili pravilno.

Trenutno imamo 4 letala Air Tractor, v prihodnje pa si želimo še dva. Kot pravi direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin, pa si želijo, da bi se enoti za gašenje iz zraka, lahko pridružil tudi namenski helikopter za gašenje.

Sodni zaostanki niso več sistemski problem, tako kot so bili v preteklosti. Kljub temu si sodišča še naprej prizadevajo za čim hitrejše reševanje zadev. K temu prispevajo tudi časovni standardi oziroma upravljanje s časom v sodnih postopkih, ki jih je predpisal zakon o sodiščih leta 2016. Gre za orientacijske vrednosti za rešitev določenih zadev. Pomembne so tako za vodstva sodišč kot tudi za stranke. Jolanda Lebar se je o tem pogovarjala s podpredsednikom okrožnega sodišča v Ljubljani Tomažem Bromšetom.

Vstopili smo v leto 2025, zato smo pogledali kaj vse se je zgodilo v tem tednu. Prvi so v novo leto vstopili prebivalci pacifiške države Kiribati, ki so najbližje datumski meji. Gre za državo, ki jo sestavlja 32 atolov, kljub navidezno idiličnemu okolju, v katerem živijo, pa ima njenih približno 120.000 prebivalcev veliko razlogov za skrb. Tudi drugod ob vstopu v novo leto ni bilo le veselo. Ob praznovanju v New Orleansu je moški s poltovornjakom z veliko hitrostjo zapeljal v množico, pri čemer je bilo ubitih 15 ljudi. Iz Črne gore pa so na prvi dan leta 2025 poročali o 12-ih smrtnih žrtvah streljanja. Sicer pa je v tem tednu odmevala smrt Jimmyja Carterja, ki je bil s svojimi oktobra dopolnjenimi 100 leti najstarejši do nedavnega še živeči ameriški predsednik in Nobelov nagrajenec za mir.

Lansko leto je zaznamovalo tudi odpravljanje posledic katastrofalnih poplav iz avgusta 2023 – iskanje novih domov za najbolj prizadete družine, urejanje vodotokov, obnova infrastrukture in drugo. Do praznikov je država iz svojega proračuna za množico različnih ukrepov namenila skoraj milijardo evrov – 982 milijonov. V prihodnjem letu bodo poleg tega, kot napovedujejo v vladni službi za obnovo, posebno pozornost namenili tudi najbolj nevarnim plazovom.