Aktualna tema

Zakaj lahko za besedo leta 2024 izbiramo med 11 nominiranimi besedami: bojler, brutalno, dvoživka, genocid, hibridno delo, kajtanje, komisarka, odklop, omrežnina, učitelji in zet. Vsaka odločitev, kakor tudi vsaka beseda, ima svojo zgodbo. Pregledali jih bomo s Simono Klemenčič, predsednico komisije, ki je izbrala nominiranke, eno besedo je dodala časopisna hiša Delo. Akcijo organizira ZRC SAZU v sodelovanju z Multimedijskim centrom RTV Slovenija.

Za besedo leta lahko glasujete na spletnem naslovu beseda leta do 7. januarja do 11.55. Besedo leta 2024 bodo namreč razglasili 5 minut pozneje. Glasujete lahko enkrat na dan. Izbrana pa je že novotvorjenka leta, to je preturizem (ustreznik za angleški izraz overtourism, prekomerni turizem). Na prireditvi 7. januarja bodo predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije razglasili tudi kretnjo leta.

Z novim letom je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. Z njo sicer sodeluje že 15 let, sodelovanje je postopno krepila, vstop v elitni klub polnopravnih članic pa je po eni strani potrditev najvišjih standardov v industriji in v raziskovalni sferi, hkrati pa prinaša dostop do novih programov in moč soodločanja o razvoju in politiki evropskega vesoljskega programa. O ključnih dosežkih, težavah in načrtih sektorja Erika Štular.

Tina Bončina je zdravnica in psihoterapevtka, avtorica knjig A to je vse, kar je? Zaživite drugače in knjige malo starejšega datuma, ki je že uspešnica, Izgorelost: si upate živeti drugače?. Zakaj bi živeli drugače? Kaj je osebnostni razvoj? Z novim letom smo leto starejši, smo zaradi tega tudi bolj modri, bolj izkušeni?

Kakšna silvestrovanja pripravljajo v Trstu, Gorici, na Hrvaškem, v Beogradu, na Dunaju in v Berlinu?

Prispevke so pripravili Špela Lenardič, Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Maja Derčar.

Kam je steklo nekaj več kot 20 milijonov evrov za Rome iz državnega proračuna v letu 2024? Kdo se okorišča na račun Romov? Kakšno korist iz večmilijonskega svežnja imajo pripadniki romske skupnosti? To so vprašanja, na katera smo skušali odgovoriti v oddaji Naše poti, v kateri je Sandi Horvat med drugim preveril, kako so denar iz proračuna letos porabili tisti, ki so ga prejeli največ.

Novi evropski komisar za kmetijstvo Cristophe Hansen je v prvi polovici tega meseca na »Dnevih kmetijstva in hrane« v Bruslju prvič predstavil izhodišča svojega delovanja na področju skupne kmetijske politike v novem mandatu Evropske komisije. Njegove usmeritve sledijo sklepom Strateškega dialoga, ki ga je na področju kmetijstva in hrane odprla še prejšnja komisija. Na evropski ravni bodo sicer konkretnejši program za trajnosten in konkurenčen kmetijski sektor začeli pripravljati v začetku novega leta. V prvi polovici decembra je bil sprejet tudi politični dogovor o prostotrgovinskem sporazumu med EU in državami Južnoameriškimi državami skupine Mercosur, ki bo z nizko ceno kmetijskih in živilskih proizvodov zadal težke udarce evropski kmetijski proizvodnji. Kako bodo napovedani trendi krojili prihodnost slovenskega kmetijstva? O tem, pa tudi o podpori mladim na kmetijah in o digitalnem napredku v kmetijstvu se je Jernejka Drolec pogovarjala z ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić.

Čeprav so se najpomembnejše in najusodnejše zgodbe leta 2024 spisale na Bližnjem vzhodu in v Združenih državah Amerike, je bilo letošnje leto zelo pomembno - morda celo prelomno - tudi za Evropo. Še več držav se je nagnilo v desno, v Franciji in Nemčiji sta Nacionalni zbor in Alternativa za Nemčijo postali prva in druga najmočnejša stranka. Ob koncu leta je v Nemčiji padla vlada Olafa Scholza, nemško gospodarstvo je v težavah. Na ravni Evropske unije je vse več zavedanja, da institucije in države članice potrebujejo konsenz in enotnost, da bi se soočili z izzivi sodobnega sveta. Preseganje delitev in iskanje soglasja bo naloga evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. O najpomembnejših poudarkih evropske politike in družbe smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Markom Lovcem.

Novoletne in zimske počitnice za mnoge Slovence pomenijo čas za potovanja in oddih. Pa si jih slovenske družine lahko privoščijo? V turističnih agencijah pravijo, da je povpraševanja vsaj toliko, če ne več, kot pred epidemijo koronavirusa. Zelo priljubljeni so oddihi in potovanja v tople, eksotične kraje.

O prazničnem sporočilu dneva samostojnosti in enotnosti bodo na praznični dan razmišljali Victoria Dohmen, Miha Horvat in Luka Kozar – dijakinja in dijaka gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru; Janez Osojnik, asistent na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Mariboru in avtor monografije o tej temi, sicer rojen tri leta po plebiscitu; nekdanji državnozborski poslanec Rudi Moge in upokojeni zdravnik, zaslužni profesor doktor Elko Borko, ki je v devetdesetih letih svojega življenja v istem mestu stalnega prebivališča zamenjal štiri države.

Prazniki ob koncu leta so vsako leto obdobje, ko se še toliko bolj kot sicer zavedamo, da ljudje žal marsikje po svetu nimajo priložnosti praznovati v miru. Glede na številne vojne in oborožene spopade se zastavlja vprašanje, ali je mir še tista vrednota, ki vsaj od konca druge svetovne vonje združuje ljudi po vsem svetu. Da ni samoumeven in da je treba o tem učiti že učence v šolah, poudarja koncept globalnega učenja. Ta vključuje tudi spoznavanje drugih vidikov in vrednot, ki poudarjajo človekovo soodgovornost – antirasizem, enakopravnost in trajnost. Kaj je torej globalno učenje in zakaj potrebujemo učenje za mir?

Odgovore smo dobili od Mari Annne Okkolin, sociologinje in pedagoginje, ki pri finski nevladni organizaciji Peace Education Institute vodi izobraževanje in sodelovanje s šolami in drugimi formalnimi izobraževalnimi ustanovami pri temah enakosti in pravičnosti, boja proti rasizmu, globalnega učenja in učenja za mir. V Sloveniji se je sogovornica v okviru projekta »Klub učiteljic in učiteljev globalnega učenja« udeležila nacionalne konference o globalnem učenju, ki jo je pripravilo društvo Humanitas.