Aktualna tema

Polepšajmo si praznike z objemi, ne s pokanjem. Pod tem geslom poteka letošnja akcija, s katero policija opozarja na previdno in uvidevno uporabo pirotehnike. Zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev namreč prihaja do zelo težkih poškodb. Število teh se sicer v zadnjem obdobju nekoliko zmanjšuje, a to je le slaba tolažba za poškodovance, ki bodo posledice nepremišljenih dejanj čutili celo življenje.

Odvetniška zbornica letos že 14-tič organizira t.i. dan PRO BONO, dan brezplačne pravne pomoči za državljane, ki si odvetnika ne morejo privoščiti ali imajo druge zadržke. Odvetniki, ki jih najdete na seznamu ponudnikov brezplačne pravne pomoči na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije, bodo to opravljali na daljavo; po telefonu, prek video povezav in po elektronski pošti, v mestnih občinah Ljubljana, Koper in Nova Gorica pa se lahko 19. decembra oglasimo tudi nenajavljeni na sedežu občine. Več o tem nam je povedal Janez Starman, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.

V Strasbourgu je bila podeljena nagrada Saharova za svobodo misli, poimenovana po sovjetskem fiziku in političnem disidentu Andreju Saharovu, ki velja za najvišjo nagrada EU za človekove pravice. Prejemnika letošnje nagrade sta voditelja venezuelske opozicije Maria Corina Machado in Edmundo Gonzalez Urrutia. Priznanje sta prejela za svoja prizadevanja za ponovno vzpostavitev svobode in demokracije v domovini.

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje je danes za novega generalnega direktorja imenovala 49-letnega mag. Roberta Ljoljo. Mandat bo nastopil, ko bo dobil še soglasje državnega zbora marca prihodnje leto, ko se izteče mandat dosedanji direktorici, Tatjani Mlakar. Ljoljo je v predstavitvenem nastopu izpostavil prednostne naloge in vizijo razvoja zavoda, zavrnil pa je tudi očitke na račun, da prihaja iz farmacevtske firme in tako omogoča vpliv na rast cen. Dejal je, farmacevtske družbe zdaj ne odpirajo šampanjca pač pa da imajo v grlu cmok. Po imenovanju je bil na voljo novinarjem.Prisluhnite, kaj je povedal glede košarice pravic, cen zdravil ter nujnih sprememb in možnih izboljšav.

Državni program Svit letos obeležuje 15 let uspešnega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa ter danke. Ta javno-zdravstveni program s presejanjem rešuje številna življenja in ozavešča prebivalce o pomenu preventive. A kljub napredku ostajajo izzivi – kako povečati odzivnost moških, doseči boljše sodelovanje in vključiti nove tehnologije? O preteklih dosežkih, trenutnih izzivih in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z vodjo programa, doktorico Dominiko Novak Mlakar z Nacionalnega Inštituta za javno zdravje.

Drugo največje češko mesto Brno letos nosi naziv ‘Evropska prestolnica božiča 2024’. Temu primerno je božično vzdušje tam res nekaj posebnega. Se pa na prejem tega naziva že pripravljajo tudi mesta, ki bodo naziv Evropska božična prestolnica, Evropsko božično mesto in Evropska božična vas nosili v prihodnjem letu. Med njimi je tudi Celje, ki bo danes v Brnu prejelo naziv Evropsko božično mesto 2025.

Slovenščina v Italiji je naslov znanstvene monografije, v kateri so raziskovalke in raziskovalci Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu z različnih plati in zornih kotov obdelali današnji položaj slovenskega jezika v Italiji. Ta se spreminja, tako kot se spreminja družba, v kateri živimo. Če je bila pred pol stoletja slovenščina v Italiji temeljni pokazatelj narodne pripadnosti, je danes drugače. Vloga in pomen slovenskega jezika sta manj enoznačna, manj podobna črno beli sliki in bliže številnim odtenkom sive, ugotavlja dr. Sara Brezigar, predsednica SLORI-ja, v predgovoru monografije. Kakšna je torej vloga in pomen slovenščine v Italiji danes? Vprašanje se sliši enostavno, ampak odgovor je zelo kompleksen, pravi jezikoslovka in prevajalka dr. Matejka Grgič, ki je uredila znanstveno monografijo Slovenščina v Italiji.

Dneve v prazničnem decembru Slovenci radi preživimo v katerem od lepo okrašenih mest sosednjih držav. A tudi v Sloveniji je veliko mest, ki se jih v tem času splača obiskati. Med njimi so prav gotovo slovenska zgodovinska mesta, kar 22 jih je del Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Združenje ima svoj sedež v Škofji Loki, enem najstarejših slovenskih mest, ki očara v vsakem letnem času. V adventnem času vabijo s festivalom Loka v snegu, pa tudi z delavnicami peke piškotov in drugimi vsebinami. Tudi ostala zgodovinska mesta v tem času prav posebej sijejo.

Društvo slovenskih pisateljev je na izrednem volilnem občnem zboru po odstopu dosedanjega predsednika Dušana Merca za novega predsednika soglasno izvolilo v Trstu rojenega pesnika, pisatelja, dramatika in kritika Marija Čuka, ki je bil edini kandidat. Z njim se je pogovarjala Petra Meterc.

Slovenci smo znani po temu da se radi vzpnemo na kakšnega vršaca. 11. decembra obeležujemo mednarodni dan gora in Planinska zveza Slovenije vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, tema katerega je letos: Rešitve za trajnostno prihodnost gora – inovacije, prilagajanje in mladi. Avtor letošnje poslanice je podpredsednik Planinske zveze Slovenije Roman Ponebšek.