Albin Keuc je bil dejaven član okoljskih in mirovnih gibanj v osemdesetih, potem je deloval v Zelenih in doživel tudi njihov razpad. V devetdesetih je pomagal pri vrnitvi 97 ton nevarnih odpadkov, ki so jih želeli odložiti v neko vas v Kolumbiji, sodeloval pa je tudi pri pomembnem evropskem civilnodružbenem podvigu, ki se imenuje Aarhurška konvencija.

Današnji predsednik platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sloga govori tudi o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij.

Z njim se pogovarja Gorazd Rečnik.

Albin Keuc o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij

Albin Keuc je bil dejaven član okoljskih in mirovnih gibanj v osemdesetih, potem je deloval v Zelenih in doživel tudi njihov razpad. V devetdesetih je pomagal pri vrnitvi 97 ton nevarnih odpadkov, ki so jih želeli odložiti v neko vas v Kolumbiji, sodeloval pa je tudi pri pomembnem evropskem civilnodružbenem podvigu, ki se imenuje Aarhurška konvencija.

Današnji predsednik platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sloga bo govoril tudi o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij.

Jedrsko energijo razume kot izraz vere v tehnologijo in zmožnost človeškega razuma, da obvladuje naravne procese. "Vseeno govorimo o tehnologiji, ki za seboj pušča deset tisočletja trajajoče odpadke, ki jih moramo varovati in spraviti tako, da nikoli ne bodo škodovali prihodnjim generacijam. To pomeni, da je jedrska tehnologija eksplicitno in implicitno zoper načelo trajnostnega razvoja. Današnje generacije nimamo pravice porabiti ali obremeniti prihodnjih generacij."

Ko govorimo o podnebnih spremembah in jedrski energiji, je tukaj veliko dejavnikov. "Danes težko ocenjujemo, kaj se bo dogajalo s padavinami, kaj bo polnilo slovenske reke. Če se danes odločamo o jedrski elektrarni, se moramo odločiti, kako jo bomo hladili. Tukaj je še veliko drugih vprašanj. Pokazalo se je, da se je potresna dinamika v tem okolju spremenila. Tukaj je veliko tveganj, o katerih bi morali javno razpravljati. Mene žalosti, da je bilo v osemdesetih celo lažje biti medijsko prisoten z različnimi mnenji kot v današnji medijski krajini. Kar pa seveda kaže tudi na to, da se s strani jedrskega lobija preprečuje ljudi na zelo fine načine. Danes imamo na voljo tehnologije in tehnike, s katerimi lahko vplivamo na naše vsakdanje vedenje in izbire in kdor ima sredstva, da to lahko tudi počne. Zato je tudi tako pomembno, da se civilna družba organizira."