Ars humana
Download on the App Store

Ars humana episodes

  • Toplo-hladni odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko
    Konec 70-ih let je osrednji kitajski časopis zapisal sledeče: »Zveza komunistov Jugoslavije je univerzalno resnico marksizma v Jugoslaviji udejanjila v konkretno prakso ter ustanovila in razvila socialistični sistem samoupravljanja, primeren za tamkajšnje razmere. Kitajsko ljudstvo čuti iskreno veselje in globok navdih ob vsakem dosežku revolucije in izgradnje jugoslovanskega ljudstva.« Če so v tem času tudi jugoslovansko vodstvo označevali za enotno, inteligentno in celo herojsko, pa so bile denimo dve desetletji prej njihove oznake skorajda povsem nasprotne: jugoslovanski voditelji so bili izdajalci, ki so se odrekli revoluciji, agenti imperializma, sovražniki in huligani. Te vse prej kot enoznačne jugoslovansko-kitajske odnose, ki so tekom hladne vojne večkrat zanihali iz ene skrajnosti v drugo, obravnava zbornik v angleškem jeziku z naslovom China, Yugoslavia, and Socialist Worldmaking - torej: Kitajska, Jugoslavija in socialistično ustvarjanje sveta - ki je nedavno nastal pod okriljem raziskav jugoslovanske neuvrščenosti v primerjalni perspektivi na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Prav ob tej knjigi se bomo v tokratni Ars humani spraševali, zakaj so odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko doživljali tolikšna nihanja; kaj nam ta povedo o notranje- in zunanje-političnem razvoju obeh držav, ki sta imeli kljub radikalni razliki v moči in velikosti tudi precejšen globalni vpliv; ter kako nam ta zgodba dveh stranskih akterjev hladne vojne lahko razkrije nekatere plasti tega konflikta, ki jih ob nenehnem osredotočanju na velesile ponavadi spregledamo? V ARS humani gostimo tri zgodovinarje, ki so sodelovali pri omenjenem zborniku, akademika dr. Jožeta Pirjevca in dr. Jureta Ramšaka z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, kitajsko perspektivo pa nam bo pomagal osvetliti gost iz tujine, Zhou Yuguang, doktorski študent na Univerzi v Münchnu. Oddajo je pripravila Alja Zore.
    foto: Josip Broz Tito in Hua Guofeng, izsek iz naslovnice zbornika China, Yugoslavia, and Socialist Worldmaking
    53 min
  • Leon Novak in Klaudija Sedar o zapuščini Števana Küzmiča, ob njegovi 300-letnici rojstva
    Osvetljujemo življenjsko pot in delo enega izmed pozabljenih velikanov slovenske kulturne zgodovine – evangeličanskega duhovnika Števana Küzmiča. Letos smo se nanj spomnili, ker mineva 300 let od njegovega rojstva. A ni bil samo duhovnik, ampak je bil prvi Slovenec, ki je prevedel Sveto pismo Nove zaveze iz izvirnega jezika – grščine – v prekmurščino, s tem pa vzpostavil prekmurski knjižni jezik v drugi polovici 18. stoletja. O Küzmiču premišljujeta latinistka in splošna jezikoslovka ter direktorica Zavoda Primoža Trubarja dr. Klaudija Sedar in škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Leon Novak.
    46 min
  • Hude ure – šolstvo na slovenskem poselitvenem ozemlju pred in med drugo svetovno vojno
    Pred nedavnim je minilo okroglo stoletje od izglasovanja šolske reforme Ministra za šolstvo tedanje Kraljevine Italije, filozofa Giovannija Gentileja, ki je zapečatila usodo slovenščine kot učnega jezika v šolah takratne Julijske krajine. Izbris iz učnih načrtov jo je doletel skupno s hrvaščino oziroma z nemščino na Južnem Tirolskem, ki je si jo je Italija prav tako prisvojila kot zmagovalka v prvi svetovni vojni. Ukrep, ki je odločilno pripomogel k razvoju predvojnega protifašističnega odpora na Primorskem, nam pa služi kot vzvod za primerjalno obravnavo položaja slovenskega jezika pod nemško nacionalno ter pozneje nacistično vlado na Koroškem oziroma pod italijanskimi, nemškimi in madžarskimi zasedbenimi oblastmi na slovenskem naselitvenem območju pred in med drugo svetovno vojno. Pogovor, ki ga vodi Pavel Volk, sooblikujejo arhivistka na Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici Milena, zgodovinar Teodor Domej in direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš.
    Foto: Wikimedia; na fotografiji partizanska šola na Ljubnem.
    52 min
  • Možgani – najbolj kompleksen stroj v univerzumu
    Zakaj so človeški možgani najbolj kompleksen stroj v univerzumu? Kako ta približno kilogram in pol težak organ sploh deluje? Kakšen je pravzaprav njegov potencial in zakaj se nenehno spreminja? Ta in druga vprašanja, povezana z možgani, ki jih med drugimi v knjigi Živo omrežje (UMco, 2023) pretresa ameriški znanstvenik David Eagleman (1971), so v ospredju v pogovoru o delovanju možganov. Gost je nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
    Foto: Založba UMco
    47 min
  • Taylorizem: pogled na družbo in gospodarjenje, ki so ga sprejeli tako Lenin kot Roosevelt in Mussolini
    »V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.« Tako se glasi skorajda programski stavek Fredericka Winslowa Taylorja, utemeljitelja znanstvenega managementa, vede, ki je na začetku 20. stoletja sprožila široko revolucijo delovnih procesov in po eni strani močno povečala učinkovitost dela, po drugi strani pa s svojim grobim, zelo tehničnim pogledom na človeka, postala navdih za nekatere največje distopične romane preteklega stoletja. Ob njegovem delu Načela znanstvenega managementa, ki je letos izšlo pri Inštitutu Časopis za kritiko znanosti, bomo o Taylorju in njegovi dediščini govorili s prevajalci dela, ki so besedilu pripisali tudi spremne besede: filozofom, predavateljem na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Primožem Turkom, znanstvenim sodelavcem Pedagoškega inštituta, komunikologom dr. Igorjem Bijukličem ter samostojnim raziskovalcem, političnim filozofom dr. Andrejem Markovićem. Oddajo je pripravila Alja Zore.
    foto: fotografija enega od preizkusov, s katerimi je F. W. Taylor znanstveno raziskoval, kako najbolj učinkovito opravljati posamezna dela v tovarniških procesih
    52 min
  • Filmsko restavratorstvo - pogovor z Rossom Lipmanom
    Slovensko kinoteko je septembra obiskal priznani ameriški filmski arhivist, neodvisni režiser in esejist Ross Lipman, ki je predaval o filmskem restavriranju, prikazali pa so tudi dva njegova filma. Prvi, Med dvema kinematografijama, sopostavlja dve različni filmski kulturi: klasični svetovni film in ameriško avantgardo; vsebuje tako še nikoli videno arhivsko gradivo o Stanu Brakhageu in Andreju Tarkovskem kot antologijo Lipmanovih kratkih filmov in je obenem izvirni filmski esej – ter tako presega kategorizacijo. Njegov Nefilm pa za izhodišče vzame nenavadni kratki avantgardni film, ki sta ga leta 1964 posnela Samuel Beckett in Buster Keaton. Lipman je pridobil izrezane neuporabljene prizore iz filma in še nikoli slišane zvočne posnetke produkcijskih sestankov – in nastal je eksperimentalni filmski esej o produkciji filma in njenih filozofskih implikacijah.
    Foto: Ross Lipman, Nefilm.
    44 min
  • Sobivanje jezikov v Evropski uniji
    Za Evropsko unijo je značilna kulturna in jezikovna raznolikost. Jeziki, ki se uporabljajo v državah članicah, so bistveni del evropske kulturne dediščine. Zato evropske politike v svojih programih in pri delu institucij podpirajo večjezičnost. V Evropski uniji je trenutno 24 uradnih jezikov in jezikovna raznolikost ter večjezičnost sta njeni temeljni usmeritvi. Kako pa se to dejansko kaže v praksi, s kakšnimi težavami se srečujejo govorci manjšinskih jezikov in ali so ti jeziki sploh dovolj zaščiteni – o teh in drugih vprašanjih, povezanih s sobivanjem jezikov v Evropski uniji, pa v pogovoru, ki je nastal v koprodukciji z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec. Sodelujejo: dr. Nataša Gliha Komac, dr. Vesna Mikolič, dr. Miha Vrbinc in dr. Daniel Wutti.
    Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.
    Foto: Pixabay
    55 min
  • Polona Juh, igralka: "Še vedno verjamem, da se lahko iz miru in tišine zgodi nekaj najlepšega."
    V letih igranja na odru ljubljanske Drame je Polona Juh ustvarila veliko izjemnih vlog; v oddaji Ars humana odkrito pripoveduje o tem, kako je prišla v gledališče, kaj jo v njem še vedno navdušuje in kaj moti, kakšne vloge so ji blizu in kako ocenjuje naš odnos do umetnosti in ustvarjanja – pa tudi o tem, kako doživlja začetek prenove osrednje gledališke hiše.
    Foto: Polona Juh v predstavi Še vedno Alice;
    avtor fotografije Peter Uhan.
    47 min
  • Fenomen Nikola Tesla
    Nikola Tesla (1856 –1943) – ekscentrični genij in vizionar, ki je spreminjal svet, pa pionir moderne radiotehnike, telekomunikacij ter kibernetike. Njegovo ime se povezuje tudi z nekaterimi velikimi odkritji, kot sta na primer izum temeljnih komponent radia na dolge razdalje in polifazni sistem izmeničnega toka. A vendar je ob tem pomembno, da sta ga posebno dojemanje sveta in narave ter samosvoj znanstveni jezik mnogokrat vodili v preseženi prostor, v katerem med znanostjo, umetnostjo in duhovnostjo ni meja. Katera so njegova ključna odkritja, kaj je z njimi dosegel in kako na njih gledamo danes ter kakšne so bile pravzaprav njegove vizije – o teh in drugih vprašanjih, povezanih s Teslo, pa v pogovoru. Gost je Tibor Hrs Pandur, prevajalec, pisec spremnih besedil in urednik njegovih knjig Problem povečevanja človeške energije (2019) in Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co.(2023).
    Foto: Wikipedija
    49 min
  • Več ali manj odtujitve?
    Pojem odtujitve sugerira, da smo odtujeni od sveta, narave, ljudi, dela, dandanes pa vse bolj tudi od samih sebe, zaradi prekomerne uporabe sodobnih elektronskih naprav, predvsem mobilnih telefonov. Vendar je zgodovina pojma odtujitev dolga in ni, kot bi morda kdo pomislil, povezana samo z Maksovo filozofijo. Odtujitev ima namreč tudi svojo predmarksistično zgodovino, na primer izraženo že pri Rousseaujevem pojmovanju civilizacije kot procesa odtujitve od domnevnega naravnega stanja, pa pozneje tematizirano še pri Heglu in nekaterih drugih filozofih. Kakšna je torej zgodovina tega pojma, kakšno vlogo ima danes in kako ga sploh pravilno razumeti. O tem v pogovoru, v katerem sodelujeta dr. Gregor Moder in dr. Martin Hergouth.
    Foto: Gregor Podlogar
    41 min

About Ars humana

From the publisher's feed

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo…

More shows like Ars humana

Studio ob 17.00 by RTVSLO – Prvi

Studio ob 17.00

5 Listeners

Glasovi svetov by RTVSLO – Ars

Glasovi svetov

1 Listeners

Intelekta by RTVSLO – Prvi

Intelekta

3 Listeners

Podobe znanja by RTVSLO – Ars

Podobe znanja

1 Listeners

Pogled v znanost by RTVSLO – Ars

Pogled v znanost

0 Listeners

Razgledi in razmisleki by RTVSLO – Ars

Razgledi in razmisleki

1 Listeners

Izšlo je by RTVSLO – Ars

Izšlo je

0 Listeners

Intervju - Radio by RTVSLO – Prvi

Intervju - Radio

2 Listeners

Sledi časa by RTVSLO – Prvi

Sledi časa

1 Listeners

Razkošje v glavi by RTVSLO – Prvi

Razkošje v glavi

1 Listeners

Sobotno branje by RTVSLO – Prvi

Sobotno branje

0 Listeners

Kulturni fokus by RTVSLO – Prvi

Kulturni fokus

0 Listeners

AIDEA Podkast by Klemen Selakovic

AIDEA Podkast

28 Listeners

Eppur si muove - In vendar se vrti by RTVSLO – Prvi

Eppur si muove - In vendar se vrti

1 Listeners

Literarna matineja by RTVSLO – Ars

Literarna matineja

0 Listeners