Rasizem se je še pred kratkim zdel obrobna akademska tema, ki je v zadnjem času ob geopolitičnih spremembah, ki so dosegle tudi Evropo, dobila še kako resničen obraz. Naenkrat so se po Evropi sprožila nevarna neorasistična gibanja, pred pomembnim izzivom pa je tudi vzgojno- izobraževalni in socialnovarstveni sistem; o čemer smo govorili tokrat v oddaji Ars humana.

Gostje Aleksandre Saške Gruden so bili: dr. Marijanca Ajša Vižintin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU, doc. dr. Ksenija Šabec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Goran Popović, ravnatelj Osnovne šole Livada.

Tržaškega pisatelja Scipia Slataperja – rodil se je leta 1888, umrl pa kot italijanski vojak na soški fronti konec leta 1915 – smo slovenski bralci bolje spoznali konec osemdesetih, ko je ob 100. obletnici Slataperjevega rojstva Marko Kravos prevedel njegovo osrednje delo z naslovom Moj Kras. Ob stoti obletnici Slataperjeve smrti je Moj Kras izšel znova – dvojezično, v italijanskem izvirniku in popravljenem prevodu Marka Kravosa. Knjigo je izdala tržaška založba Beit s spremnima besediloma Roberta Dedenara in prevajalca Marka Kravosa. Tokratno oddajo Ars humana namenjamo Scipiu Slataperju in njegovi knjigi Moj Kras. Slišali boste nekaj odlomkov iz Slataperjeve knjige in pogovor s prevajalcem in poznavalcem Slataperjevega dela pesnikom in pisateljem Markom Kravosom. Oddajo je pripravila Staša Grahek.

na fotografiji: Scipio Slataper

Poljsko-britanski sociolog Zygmunt Bauman, eden od najbolj branih in najvplivnejših mislecev postmoderne epohe, je lansko leto dopolnil 90 let. Bauman še vedno – kadar mu zdravje in čas to dopuščata - rad potuje in predava po svetovnih univerzah. Slovenijo je Bauman obiskal večkrat; zadnjič maja letos, ko je pospremil izid prevoda svoje knjige Postmoderna etika v slovenščino. V pogovoru z novinarjem in prevajalcem Urbanom Tarmanom je profesor Bauman spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi; v svojem razmišljanju se ni izognil niti aktualni begunski krizi, ki jo je razložil z zgodbo antičnega basnopisca Ezopa. Vabljeni k poslušanju!

Avtor fotografije: Borut Krajnc, 2011 (objavljeno z dovoljenjem avtorja)

Osnovno poslanstvo zavoda VIGEVAGEKNJIGE je prevajanje izjemnih literarnih del v slovenski jezik in izdajanje knjig z visoko dodano vrednostjo - toda ne običajnih leposlovnih knjig, temveč dela, ki prepletajo likovno govorico in besedo. Žanr, ki so mu doslej posvetili največ pozornosti, je risoroman in prav ta zvrst je, ob dejavnostih zavoda, osrednja tema pogovora z urednico Anjo Golob. Z njo se pogovarja Tina Kozin.

Kje se srečujeta pisateljeva domišljija in zgodovinska dejstva?

V tokratni oddaji Ars humana se je Marjan Kovačevič Beltram pogovarjal s pisateljem Ivanom Sivcem o njegovih zgodovinskih in biografskih romanih ter načinu njegovega ustvarjanja. Osrednjo pozornost smo namenili njegovemu doslej največjemu življenjskemu projektu – pentalogiji o Celjskih grofih in knezih.

9. maj, dan Evrope je eden izmed simbolov Evropske unije in hkrati spodbuda za tokratno oddajo Ars humana. V njej so antropologinja in balkanologinja dr. Svetlana Slapšak, filozof in religiolog dr. Lenart Škof in novinar časnika Delo Boštjan Videmšek iskali odgovor na vprašanje Evropa, kam greš. Z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Listina EU o temeljnih pravicah, ki je – lahko bi rekli - nekakšna evropska ustava glede naših pravic, vpliva na številna področja naših življenj, med drugim na vprašanje zasebnosti, varstva osebnih podatkov, azila in potrošniških pravic, celo davkov. Še bolj kot sama Listina pa na vsa ta področja z razlago Listine vpliva sodna praksa Sodišča EU.

V tokratni oddaji Ars humana smo predstavili nekaj primerov z omenjenih področij, pri čemer smo med drugim pozornost namenili vprašanju varstva osebnih podatkov v luči razvoja informacijske družbe, zaustavili pa smo se tudi pri pravici do azila, predvsem v zvezi s pravico do svobode gibanja. Gre za eno izmed sodb sodišča EU, pri kateri je opaziti premik v interpretaciji z azilom povezanih določb Listine. Naša gostja je bila dr. Verica Trstenjak, profesorica na pravni fakulteti univerze na Dunaju in nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU.

Misel nemškega filozofa Martina Heideggerja je v slovenskem kulturnem prostoru živa in aktualna, o čemer pričajo novi prevodi njegovih spisov v knjigi O umetnosti, med katerimi je najbolj znan O izvoru umetniškega dela. Objavljena besedila odgovarjajo na vprašanja kaj je umetnost, kaj razkriva umetniško delo in kaj je vloga umetnika. Gost oddaje dr. Dean Komel opozarja na izzive Heideggerjeve misli za današnji čas tehnike in družbenih pretresov ter poudarja temeljne odnose med filozofijo in umetnostjo v bitnozgodovinskem smislu.

Januarja leta 1966 je v Idriji izšla prva številka revije Kaplje. V šestih letih izhajanja je pomembno obogatila revijalno življenje, saj so njeni avtorji – med drugim – pisali o slovenskem nacionalnem vprašanju in slovenstvu onkraj državnih meja, v njej pa so objavljali tudi ugledni književniki, od Daneta Zajca in Pavleta Zidarja do Majde Kne in Denisa Poniža. Revijo Kaplje, ki jo je med drugim urejal dr. Jože Felc, je v svoji diplomski nalogi analizirala Jerca Prelovec, revija pa je tudi tema oddaje Ars humana. Usodo in pomen revije so predstavili njen odgovorni urednik Tomaž Pavšič, docentka na oddelku za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede dr. Ksenja Šabec in zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino dr. Aleš Gabrič, z njimi se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.

Pred tedni je pesnica, prevajalka, polemičarka, aforistka, urednica in publicistka Jolka Milič praznovala 90. rojstni dan. Jubilantka je pred kratkim objavila svoje aforizme v knjižici Jolkizmi in tako zgoščeno povedala marsikaj o svetu in življenju, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na njenem domu v Sežani, med kupi in kupi knjig, pa je pripovedovala o svojem otroštvu v fašistični Italiji, starših, pisanju polemik in prevajanju poezije. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.\t\t

Foto: Kosovelov dom