V Ars humani smo govorili o tragični ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom II. Celjskim kot motivom v slovenski književnosti, ki temelji na zgodovinsko izpričanih dejstvih. S sogovorniki prav na dan Veronikine smrti razkrivajo nova spoznanja o najlepši in najbolj usodni ljubezenski zgodbi na Slovenskem in z zanimivimi dognanji osvetljujejo zgodovinska ozadja, pomembna za našo identiteto in samozavest. V oddaji so sodelovali p. dr. Karel Gržan, profesor Franc Kralj in pisatelj Ivan Sivec. Pogovor je vodil vodi Marjan Kovačevič Beltram.

Ko Un je najpomembnejši sodobni južnokorejski pesnik, čigar ime se pojavlja med kandidati za Nobelovo nagrado za literaturo. Poleg poezije, ki je v jedru njegovega ustvarjanja, piše romane, eseje in razprave. Danes umirjeni in modri 83-letni gospod ima za sabo osupljivo življenjsko pot. Večkrat je nad sabo dvignil roko; večkrat je bil zaprt in mučen; in vendar se ni vdal. Po korejski vojni se je prelevil v budističnega meniha, potem v aktivista in govornika ljudstva. Zadnja desetletja je zagovornik združitve Korej. Slovenijo je obiskal kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina. V pogovoru za oddajo Ars humana je spregovoril tudi o tem, zakaj se pesnik ne prebuja ob zori. Vabljeni k poslušanju!

Fotografija: Ko Un na Ptuju; Avtor: Matej Pušnik, 2016

Letos mineva 130 let od rojstva treh velikanov slovenske umetnostne zgodovine: Izidorja Cankarja, Vojeslava Moleta in Franceta Steleta. Z dr. Matejem Klemenčičem in dr. Andrejem Smrekarjem smo osvetlili leta, ko je stroka postavljala svoje znanstvene temelje, se sprehodili skozi njeno zgodovino in razmišljali o izzivih, ki so pred njo.

Pesnik, esejist, dramatik in prevajalec Veno Taufer je nedavno objavil zajetno, skoraj osemsto strani obsežno knjigo zbranih pesniških zbirk z dodatkom novih pesmi z naslovom Telemahovi komentarji. Izid knjige je bil povod za pogovor Marka Golje z enim izmed vodilnih slovenskih modernističnih pesnikov. Zato ne preseneča, da sta se pogovarjala predvsem o poeziji, je pa pesnik povedal tudi marsikaj o sebi, prebral pa je tudi pesem Evropa, domá. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

"Zakaj knjiga o ljubezni?" se v izhodišču svoje razprave O ljubezni vpraša italijanski filozof Umberto Galimberti. Odgovor se glasi: ker je ljubezen v dobi tehnike dobila povsem drugačno obliko. V dobi, ki je razbila vse družbene vezi, je po Galimbertiju ljubezen bolj kot odnos do drugega postala krčeviti kult osebnega doživljanja, pač v duhu prenapetega individualizma, ki nam ga neprestano privzgaja naša kultura, za katero je drugi le sredstvo za rast lastne osebnosti. O tem in drugih vidikih ljubezni se ob Galimbertijevi knjigi pogovarjamo z njenim prevajalcem Matejem Venierjem.

"Rad bi napisal pesem, ki se je ne bi dalo razložiti in želel bi, da je bralec očaran nad njeno zaprtostjo," pravi Vlada Urošević, makedonski pesnik, pisatelj, prevajalec, literarni zgodovinar in teoretik, ki se je nedavno mudil na Ptuju, kjer je bil častni gost festivala Dnevi poezije in vina. Urošević - v Sloveniji ga poznamo tudi kot avtorja romana Divja liga - je med osrednjimi predstavniki makedonske literarne fantastike, za oddajo Ars humana pa je spregovoril predvsem o svojem razumevanju poezije.

Tokratno Ars humano namenjamo pisateljici in filozofinji Simone de Beauvoir, ki se je rodila leta 1908 v Parizu. Bibliografija, ki jo je zapustila, je zelo pestra: pisala je filozofska dela, romane, eseje, pisma in avtobiografijo, v zgodovino pa se je zapisala kot utemeljiteljica sodobnega feminizma. K temu je pripomoglo njeno monumentalno delo Drugi spol, filozofska refleksija in hkrati zgodovinska analiza ženskega duha. Letos, ko je minilo trideset let od smrti Simone de Beauvoir, smo oddajo Ars humana posvetili njeni misli, ki smo se je dotaknili v pogovoru z Evo D. Bahovec in Andrino Tonkli Komel.

Poljsko-britanski sociolog Zygmunt Bauman je ob nedavnem obisku Slovenije v pogovoru z Urbanom Tarmanom spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi. V svojem razmišljanju se ni izognil niti aktualni begunski krizi, ki jo je razložil z zgodbo antičnega basnopisca Ezopa.

Umetniške prakse niso osrednji predmet preučevanja filozofije; kadar ta seže na polje umetnosti, se najpogosteje ukvarja s splošnimi vprašanji estetike. Ta trditev pa ne drži v primeru enega najvplivnejših filozofov sodobnega časa Jacquesa Ranciera, ki v času, ko so zaradi pereča političnega dogajanja umetniške prakse odrinjene iz središča pozornosti, posebno pozornost namenja prav preučevanju konkretnih primerov iz sveta umetnosti. Njegovemu razmišljanju smo preteklo leto v okviru mednarodne konference Estetski režim umetnosti: Razseđnosti Rancierove teorije lahko prisluhnili tudi v Ljubljani. Takrat smo z njim posneli pogovor, ki mu lahko prisluhnete v oddaji.

Barok, evropski zgodovinski in umetnostni slog, je nekakšen odsev zmage nad reformacijo, baročna umetnost tudi odziv na protestantizem. V določenih elementih se je opiral tudi na renesanso, predvsem pri upodabljanju človeškega telesa in pri uporabi elementov v arhitekturi. V baroku sta umetnost in krščanstvo ustvarila pomemben del kulture in duhovnosti, ki ju poznamo danes na zahodu. Kako se to odraža na evropskih in slovenskih tleh, bomo v oddaji Ars humana razpravljali s profesorico za umetnostno zgodovino, doktorico Metodo Kemperl in z Vlasto Kramperšek iz Muzeja baroka v Šmarju pri Jelšah. Oddajo je pripravil Marko Rozman.