Ob njegovem imenu bo največkrat pisalo: glasbenik in filozof. Boštjan Narat je soustanovitelj in gonilna sila skupine Katalena, na svoji samostojni kantavtorski poti pa je izdal že dva albuma, piše glasbo za gledališke predstave... Lahko bi dodali tudi, da je samostojni performer, pa tudi publicist in moderator ter kritični premišljevalec družbe. Umetnik, morda z eno besedo. Še bolje ustvarjalec in ne pozabimo: tudi filozof, v obdobju, v katerem filozofiji in ustvarjanju - milo rečeno - ni najbolj naklonjeno.

Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.

Boštjan Narat je glasbenik in filozof, je soustanovitelj in gonilna sila skupine Katalena, na svoji samostojni kantavtorski poti pa je izdal že dva albuma

Z glasbenikom, filozofom, kolumnistom, esejistom, performerjem Boštjanom Naratom se ni težko pogovarjati. V publicističnem jeziku bi lahko rekli, da je hvaležen sogovornik. Sploh, če si z njim na "ti".

O kamnih, ki jih vzamemo za svoje in težko pustimo na tleh.

O koncu epidemije, ki ga  - kot trenutka olajšanja  - morda sploh ne bo.

O normalnosti, ki je postala zlorabljena.

O ministru Zdravku, ki je poučil umetnike, da, »kdor ne dela, naj ne je«.

O prepletenosti glasbene scene ter o familiarnosti, z vsem dobrim in slabim, kar se lahko zgodi v družini.

O besedah na koncu jezika.

Pa o dialogu, npr.:

Boštjan: "Samo zato, ker prihajaš iz Slovenije, nisi za nikogar zanimiv. Morda, kdo zastriže z ušesi, če rečeš, da prihajaš iz dežele Slavoja Žižka. A tudi to, ti ne bo ravno prineslo bajne pogodbe s tujim založnikom"

Nataša: "Saj morda pa se kaj spremeni in bo to zarečeni kruh ter bo Slovenija postala drugače prepoznavna …"

Boštjan: "Po predsedovanju bo vse drugače. Vsi vedo vedno več o nas"

Pa o Kataleni, ki praznuje 20.letnico. Ter o albumih, ki jih ne moreš več spreminjati.

O ustvarjalnem pogovoru s preteklostjo. In o pretirani glorifikaciji preteklosti, vlivanju v bron in »nesrečnem« muzeju osamosvojitve.

O domoljubju.

O tem, zakaj je pomembno "iti na pir".

"Ko se ljudje začnejo pogovarjat, obstaja možnost, da se nekaj zgodi."

Pa o gledališču, o učenju filozofije, o stricu Googlu in o tem, kako nas uporabljajo družbena omrežja. Ter o sodobnem ekonomsko političnem modelu imeti "čim manj države".

In še o čem. Marsičem.

Pa na Blaža sva se tudi spomnila, na obema dragega Blaža Tišlerja.

Toplo vabljeni h poslušanju pogovora.

Če si boste zraven zaželeli muzike, Boštjan priporoča: