Dr. Mitja Velikonja je profesor na Katedri za kulturologinjo Fakultete za družbene vede, ki je izbruh pandemije doživel v Združenih državah Amerike, kjer je predaval na univerzi Yale. Kot preučevalec sodobne kulture družbe noče ležati v svoji coni ugodja, ampak je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo. Je raziskovalec političnih ideologij, subkultur, kolektivnega spomina in postsocialistične nostalgije, ki ima v svoji zbirki več tisoč grafitov iz različnih delov sveta. Z Nedeljskim gostom Mitjo Velikonja se je pogovarjal Gorazd Rečnik, tudi o zgodovini slovenskega nacionalizma in avtohtonem antifašizmu, predstavil pa je še kulturološko analizo fenomena hipsterjev.

Dr. Mitja Velikonja, profesor na Katedri za kulturologijo na FDV, je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo

Dr. Mitja Velikonja je profesor na katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede, ki je izbruh pandemije doživel v Združenih državah Amerike, predaval je na univerzi Yale. V ZDA bodo čez dober mesec potekale predsedniške volitve, predvolilna kampanja pa je po mnenju Velikonje samo izbira med dvema zelo podobnima programoma, zato ne vidi razlike med enim in drugim političnim taborom, opozarja pa na veliko hujše razlike, od razrednih, rasnih do spolnih.

"Dominantna politika ne vidi glavnih družbenih problemov. To se kratkoročno za koga izplača, tudi čisto materialno, da ne govorimo o prestižu, ampak dolgoročno se bodo stvari zelo zalomile na različnih koncih sveta." 

Obdobje, v katerem živimo, je polno teorij zarot. Kje potegniti mejo med zaroto in družbeno krivico, ki ima svoje zgodovinske okoliščine in zgodovinsko ozadje?

"Mislim, da je stvar v argumentaciji in vztrajam, da pogledamo racionalno ozadje enega in drugega. Oboje je neki narativ, a če temelji eno na ustrahovanju, rasizmu, na napadih na vse druge, drugi pa na hladnih dejstvih, je popolnoma jasno, kateri prevlada."

Kako nevarna pa je po mnenju dr. Mitje Velikonje lahko glasba?

"Podobno kot pri drugih oblikah kulturnega izražanja. Nekateri pravijo, da je to brezzobi tiger, drugi pa ugotavljajo, da je to neki začetek razmisleka. Ali je to beseda, glas, slika, ki začne pri ljudeh postavljati dvome in vprašanja."

Danes je popularno vse, kar je retro: "Če pogledamo nocijo modernosti, svet gre naprej in razmišljamo, kako bo jutri. Če pogledamo podtok modernosti, je bil ves čas tudi pogled nazaj. Ko se je gradilo boljšo prihodnost, se je vedno na drugi strani gledalo tudi nazaj."

"Hipster je tipičen primer te nemogoče kombinacije. Na eni strani najnovejši pripomočki, elektronske naprave, če karikiram, imaš na sebi nekaj tisoč evrov. Na drugi strani pa srajce s širokimi ovratniki iz 70. let, sanitetna torbica iz Jugoslovanske ljudske armade … Novo plus staro, to ni nekaj izključujočega, ampak gre še kako dobro skupaj."

Nostalgija, h kateri se vračamo, več pove o sedanjosti, več pove o tem, kaj je narobe danes, kot kako je bilo v preteklosti: "Ne gre za fotografijo preteklosti, ampak za moj osebni ali družbeni pogled na preteklost."

"Ko se enkrat popularizira ideja, da je konec zgodovine, da smo dosegli vrhunec razvoja človeštva, se lahko gre še samo nazaj. Take zlovešče napovedi smo lahko slišali že v 80. s prevlado neoliberalizma."