Razmišljamo o odzivih Litve, Latvije in Estonije na ukrajinsko vojno, se podamo na njihove meje z Rusijo in govorimo s pripadniki ruske manjšine v teh treh državah, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze. Reka Narva označuje del meje med Rusijo in Estonijo. V istoimenskem mestu, ki leži na estonskem bregu reke, kar 96 odstotkov prebivalcev za svoj materni jezik označuje ruščino. Gre za zgodovinsko pomembno mesto, strateški položaj pa nakazujeta že srednjeveška gradova, ki stojita na obeh bregovih.

"Narva ima dva velika problema. V primerjavi s prestolnico tukaj delavci dobijo kar 500 evrov manj na mesec, zato si ne morejo privoščiti koncertov, potovanj ali gledališča. Drugi izziv je, da je veliko mladih zapustilo mesto. Ne vidijo prihodnosti v Narvi." – županja Katri Reik

Zaradi neposredne bližine Rusije se veliko govori tudi o napadu na Ukrajino. Estonija je del Nata, zato se županja ne boji, a poudarja, da je veliko razmišljanja o vojni.

“Vsi ljudje čakajo konec vojne. Tudi tisti, ki sprejemajo Putina in njegove razlage o vojni. Ukrajinci so prišli tudi k nam. Domačini jim pomagajo, imamo organizirano humanitarno postajo za pomoč beguncem.” – Katri Raik

V Estoniji z ukrajinskimi zastavami prednjači prestolnica Talin. Ljudje solidarnost izražajo na različne načine, tudi s koncerti. V baltskih državah najbolj izstopa litovska prestolnica Vilna, Litovci so znani po absolutni podpori Ukrajini.