Globalna vas

Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci.

Nina Dodlek je na Portugalsko prvič odšla kot fotografinja v deskarski šoli. En mesec se je pretvoril v več kot štirimesečno potovanje, to pa je pripeljalo do odločitve, da se s fantom Nejcem Stupanom preseli v obmorsko mestece Peniche. Nejc je že na letališču nosil 10-kilogramski šivalni stroj, saj sta bila z Nino odločena, da bosta na Portugalskem odprla trgovino z oblačili. Čeprav sprva nista vedela, kje bosta stanovala, kako bosta prišla do svoje trgovine, kje bosta dobila blago in šiviljo, sta kljub temu kmalu zatem odprla svojo prvo prodajalno.

Bistvo njune znamke je, da izhajata iz sebe in ustvarjata to, kar najbolj potrebujeta. Pomembno jima je, da ustvarjata nekaj drugačnega, česar ni mogoče kupiti v vsaki trgovini.

Oba sta seveda strastna deskarja na valovih. Nina pravi, da “surfanje predstavlja neke vrste meditacijo, saj pozabiš na vse ostalo in si eno z naravo”.

Zdaj sta spet v Sloveniji, pripravljena na nove izzive.

Zaid Mustafa je prišel v Slovenijo zaradi žene, ki je, ko sta se spoznala, s prijateljico dopustovala v enemu od hotelov, kjer je delal. Je kuharski mojster, ki ima skupaj z njo slaščičarno Kraljevi mignon v Kranju. V Sloveniji ga moti to, da kuharski poklic ni cenjen.

V prostem času najraje hodi sam v hribe, med drugim mu je všeč Bohinjsko jezero, Triglavski narodni park, Kredarica in Vogel. Sam se je tudi naučil slovenščine v komunikaciji s strankami, saj ga zelo moti, če je v okolju, kjer ljudi okoli sebe ne razume.

Pravi, da najbolje naredi jordansko jed jagnje z rižem, mandlji in peteršiljem.

Z ženo sta tudi že razmišljala o selitvi v Avstrijo ali Kanado, a zaenkrat ostajata v Sloveniji, kjer Zaid med drugim obožuje nevihte, katere lahko na terasi opazuje cele noči.

Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci.

Je predavateljica na Univerzi Deakin. Razvija način, kako dinozavre predstaviti znanstveno natančno, obenem pa sodobno in privlačno. Živi v mestu Geelong, nedaleč Melbourna. Kot pravi, gre za nekdaj izrazito industrijsko mesto, kamor se je priselilo veliko prebivalcev iz držav bivše Jugoslavije in Italije. Med enim od sprehodov sta s partnerjem na vrhu smučišča Mount Buller opazila znameniti Mächtigov kiosk.

Sara Meden, v mlajših selekcijah košarkarska reprezentantka, številne poti z letalom na tekme 2. španske lige usklajuje z napornim študijem medicine. Pri študiju se ji zdi zanimivo, da vsako uro dva študenta delata zapiske, ki jih nato pošljeta vsem sošolcem iz letnika. “To tradicijo imajo že leta, že od takrat, ko so študirali profesorji, ki nam predavajo.”

Ko je leta 1997 kot štipendist japonske vlade Dževo Alibegić prišel v državo, ga je čakalo pol leta intenzivnega tečaja. “Šest ur dnevno so trajala predavanja samo v japonščini. Nihče od profesorjev z nami ni spregovoril angleško. Tako da je bila vzgoja res špartanska. V pol leta smo se naučili toliko pismenk in osnovne slovnice, kolikor je zna japonski osnovnošolec. Sliši se malo, ampak zame je bilo zelo grozno.” Doktor kemijskega inženirstva zdaj dela v podjetju, v katerem se ukvarjajo s konceptom pametnih mest in rešujejo okoljske dileme, tudi z optimizacijo prometa.

Soustanovitelj podjetja Tingles se v San Franciscu ukvarja s platformo, ki ponuja videoposnetke zvokov za pomirjanje in sproščanje. Pot od nekončanega študija filozofije in sinologije do zagonskega podjetništva je bila dolga in zanimiva. Ključni preskok pa se je zgodil, ko je med študijem potreboval dober digitalni slovar. “Takrat sem dobil prve ideje za aplikacije za učenje jezika. To je bil prvi povod, da sem v Sloveniji navezal stik z ljudmi, ki se s tem ukvarjajo.”

Ker si je želela spremembe, je na različne naslove v angleško govoreče države pošiljala prošnje za delo. Pri tem ni imela oblikovane ideje, kam točno bi rada odšla. Pred devetimi leti so ji tako prvi odgovorili iz mesta St. John’s. S pritrditvijo ni oklevala, čeprav pred tem še nikoli ni bila v Kanadi. Zaposlitev je dobila v državni ustanovi, ki skrbi za primerno usposobljenost vzgojiteljev.

Filmski producent Anže Peršin o Lizboni pravi, da je zelo udobno mesto, relativno poceni za evropske razmere, čeprav zaradi množičnega turizma vse dražje. Meni, da živi v tujcem prijazni državi. “Verjetno tudi zato, ker so se Portugalci dolga leta, sploh med diktaturo, selili v druge evropske države in najbrž tudi zato bolje sprejemajo tujce. Zanimivo se mi zdi, da sem tukaj včasih nekako pozitivno diskriminiran zato, ker sem tujec, kar mislim, da danes v Evropi ni prav pogosto.”