Globalna vas

S partnerko Manco sta pustila dobro plačani službi v Nemčiji in se podala na potovanje po Južni Ameriki, ki bi lahko trajalo eno leto. Sklenila sta, da je napočil skrajni čas pred morebitno popolno ustalitvijo. “Odločila sva se pustiti službi, čeprav je to včasih težko, ko si ustvariš neko rutino, ko imaš urejeno stanovanje, ko imaš avto, ko v bistvu lepo in precej mirno živiš. Težko je izstopiti iz cone udobja in se odpraviti nekam v neznano.”

Po izobrazbi je biotehnolog, z učenjem kitajščine pa je začel po naključju, ne da bi s tem načrtoval izboljšanje zaposlitvenih možnosti. A zdaj ugotavlja, da je poznavanje biotehnologije in jezika “posrečena kombinacija”, ki mu je prinesla prednost na trgu in službo. Pri izpostavi slovenskega podjetja skrbi za vpeljevanje tehnologij na kitajski trg. Prvi pogled na Šanghaj pred štirimi leti ga je popolnoma šokiral.

Multiinstrumentalist Jure Pukl živi in dela v New Yorku, je pa večino časa na poti proti naslednjemu nastopu. Zato ne preseneča, da ima za seboj že veliko nepozabnih in napornih potovanj. “Zvečer sem bil v New Yorku, naslednji večer v Mexico Cityju, se vrnil v New York ob treh popoldne, ob devetih zvečer letel v Carigrad, povezal let v Zagreb, kjer sem dve uri preživel s prijatelji, potem so me pobrali in smo šli naprej v Beograd na jazzovski festival. Noč sem preživel s prijatelji v Beogradu in se potem vrnil v Slovenijo do mame, kjer sem tri dni spal.” Enkrat na leto de od glasbe in ustvarjanja za deset dni popolnoma odklopi na hrvaškem otočku.

Na študijski izmenjavi v Avstraliji je Jan Zavrl spoznal partnerko in se preselil v Tel Aviv. "Na ulici slišiš skoraj več tujih jezikov kot pa hebrejščine. Je res posebno mesto. Včasih pravim, da je mala državica znotraj države.” Kot vodja analitičnega oddelka dela na področju marketinga, odgovoren je za obdelavo in analizo podatkov o ravnanju kupcev na spletu, družabnih omrežjih, na podlagi česar ustvarjajo vsebine.

Da je prišel do svojega bara s koktajli, je Anžetov oče zastavil stanovanje in v Avstriji dobil kredit. Pri dvajsetih se je sicer odpravil na Ibizo, da bi se poleti izučil za barmana. Načrt je spodletel, saj v barih ni mešal koktajlov, ampak so mu naložili druge obveznosti. Izpopolnjevanje je zato nadaljeval v Avstraliji, pozneje je živel v Berlinu, kjer je tudi spoznal svojo dansko partnerko.

Reprezentančni kapetan v dvoranskem hokeju Luka Časar že sedmo leto v Pragi igra za Sparto. Ima klubsko stanovanje, trenira enkrat na dan in hodi v službo. Po sezoni se bo iz Prage peš vrnil v Slovenijo. "Takšni podvigi se mi zdijo zanimivi, da ne delaš ravno običajnih stvari, ker ta svet je prevelik in preveč zanimiv, da bi vsi delali iste stvari."

Želela je postati zdravnica, a je idejo zaradi strahu pred krvjo opustila. Študirala je elektrotehniko, zdaj pa se ukvarja z rehabilitacijsko robotiko. Maja Goršič živi v mestu Laramie, kjer je pojmovanje orožja precej drugačno od izkušenj iz domovine. “Lahko rečem, da je tukaj čisto drugačna kultura. Večina domačinov ima strelno orožje. V nedeljo popoldan lahko vidiš celo družino, ki se pelje na strelišče nekam na obrobje mesta, kamor gredo streljat za hobi, česar si pri nas sploh ne znam predstavljati, tukaj pa je to nekaj povsem običajnega.”

Veliko slovenskih smučarskih serviserjev dela za tuje reprezentance. Jan Šauperl za kanadsko. Med razlogi, da so slovenski serviserji izjemno cenjeni, pa poudarja smučarsko tradicijo. “Vsi smo nekdanji tekmovalci ali pa po večini od mladosti povezani s smučanjem. Pa morda zaradi delovnih navad, vestnosti, poleg drugega nas gotovo odlikuje tudi to.”

Nemčija je res obljubljena dežela za mlade inženirje, prav tako tudi Slovenija in Avstrija in še cel kup drugih dežel, pravi Janja Avbelj. “Hočem reči, da je z mojega gledišča veliko pozitivnih reči v Nemčiji, ampak so tudi drugje.” Uživa v delu na Evropski organizaciji za uporabo meteoroloških satelitov, saj prispeva k boljšemu življenju ljudi. Posnetke, ki jih zajamejo njihovi sateliti, posredujejo naprej, denimo Slovenski agenciji RS za okolje. Na podlagi teh posnetkov pa nastajajo vremenske napovedi.

Po doktoraru na Massachusetts Institute of Technology (MIT) in postdoktorskem študiju na Harvardu je dr. Andrej Košmrlj kot profesor pristal na Princetonu. Zaveda se pomena prostega časa, tudi zato igra hokej na ledu in se udeležuje maratonov. Zanimanje za znanost je sicer potrjeval že na osnovnošolskih in srednješolskih znanstvenih tekmovanjih. Ob uspehih se je poigraval z idejo, da bi že na študij odšel na v tujino, a je do diplome ostal v Sloveniji.

Dr. Andrej Košmrlj v ZDA predava o mehaniki trdnih snovi, zaveda pa se pomena aktivnega preživljanja prostega časa

Po doktoratu na inštitutu Massachusetts Institute of Technology (MIT) in postdoktorskem študiju na Harvardu je dr. Andrej Košmrlj profesor na Princetonu. Zanimanje in talent za znanost je sicer kazal že na osnovnošolskih in srednješolskih tekmovanjih. Ob uspehih se je poigraval z idejo, da bi odšel v tujino, a se je odločil za dodiplomski študij v Sloveniji.

“Ker so šolnine v tujini izjemno drage in si tega ne bi mogel privoščiti, kot drugo pa sem izvedel, da je dodiplomski program fizike v Sloveniji izjemno dober.”

Po diplomi je napočil trenutek za nov načrt. “Rekel sem si, da se bom poskušal za doktorat prijaviti na nekaj najboljših univerz na svetu. In če mi uspe, mi pač uspe, sicer pa bom doktoriral v Sloveniji. Imel sem srečo, da so me sprejeli na MIT, ki je ena najboljših univerz za fiziko na svetu.”