Intelekta

Ste se kdaj vprašali, koliko so vredni podatki na vašem računalniku? Kaj pa podatki, ki ste jih shranili v oblak? Uporabljate spletno banko? Nakupujete prek spleta? Se s prenosnimi pametnimi napravami pogosto povezujete na odprti wi-fi? Žrtev spletnih kriminalcev je lahko vsak, ki ima računalnik. Kaj vse je spletni kriminal, kako močno je razširjen, kako se z njim spopadajo organi pregona in kakšne varnostne dileme predstavlja rastoči trg interneta stvari pa v tokratni Intelekti. S Filipom Dobranićem z inštituta Danes je nov dan, Gorazdom Božičem s SiCerta in Tonijem Katelicem s Centra za računalniško preiskovanje pri slovenski policiji se bo v svet spletnega kriminalnega podzemlja podala Urška Henigman.

foto: Flickr/EP Technology

Če se je finančna pomoč za zagon podjetja včasih iskala pri posameznih investitorjih, pa smo z nastankom digitalnih komunikacijskih mrež prišli do tega, da se zdaj lahko obračamo na širše množice z vseh koncev sveta. V zadnjih letih, če govorimo o inovativnosti in iskanju finančnih sredstev, ne gre brez omembe t.i. crowdfundinga. Gre za skupinsko akcijo zbiranja finančnih sredstev za točno določen namen oziroma cilj. Ti projekti s kampanjo nemalokrat pritegnejo pozornost javnosti in jo vpletejo v sam proces financiranja, tudi v proces soustvarjanja bodisi s predlogi ali z aktivno participacijo. O čaru platforme za zbiranje finančnih sredstev, kot je Kickstarter, o tem, ali je zbiranje denarja za nenavadne stvari, kot je krompirjeva solata, le šala ali pa se morda za tem skriva kakšen drug namen in zakaj tako malo govorimo o neuspešnih kampanjah, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.

Foto: Flickr.com (Scott Beale)

Zgodovinarji domnevajo, da so nacisti med letoma 1933 in 1945 v koncentracijska taborišča zaprli ali v njih pobili med 15 in 20 milijonov ljudi. Ko je po koncu druge svetovne vojne strašljiva resnica o industrijskem uničevanju Judov, Romov, Slovanov, homoseksualcev in političnih oporečnikov prišla na dan, se je Zahod zaobljubil, da si tega, najtemnejšega poglavja v zgodovini evropske civilizacije ne bo dovolil pozabiti. Postavili smo spominska obeležja, zbrali pričevanja preživelih, posneli dokumentarne in igrane filme, o holokavstu smo učili otroke v osnovnih in srednjih šolah. Ne bomo pozabili, smo govorili v en glas, ne bomo dovolili, da bi se kaj takega ponovilo. Pa smo se res česa naučili? Smo logiko apriornega in počeznega poniževanja, izključevanja in demoniziranja celih družbenih, etničnih ali verskih skupin, logiko torej, iz katere je zrasel tudi holokavst, resnično poslali na smetišče zgodovine? Ko gledamo po današnji Evropi, ni nujno videti tako ... Na Švedskem gorijo mošeje, v Nemčiji Pegida pripravlja množične proti-priseljenske demonstracije, anketa, ki so jo pred dobrim letom dni opravili v Franciji, pa je pokazala, da vsak drugi respondent misli, da muslimani ne sodijo v francosko družbo. In da vsak tretji verjame, da tam nimajo česa iskati Judje. Zato smo se v Intelekti ob 70. obletnici osvoboditve Auschwitza spraševali, kolikšna je torej sploh moč zgodovinskega spomina? Gostje pred mikrofonom so bili filozof dr. Borut Ošlaj, publicist dr. Janez Markeš in zgodovinar dr. Peter Vodopivec. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Bi preprosta matematika lahko pojasnila, zakaj človek zboli za rakom in zakaj ne? O tem govori eden zadnjih člankov v reviji Science. Rak se v posameznem tkivu razvije pogosteje, če se celice tega tkiva pogosteje tudi delijo. Avtorja študije profesor onkologije in patologije dr. Bert Vogelstein in biomatematik dr. Cristian Tomasetti na ameriški Univerzi Johns Hopkins v Baltimoru govorita o nevarnih naključnih mutacijah, ki privedejo do rakavih sprememb. Dve tretjini rakov v njuni študiji bi lahko pojasnili s smolo, za preostalo tretjino sta dejavnika tveganja dednost in okolje. V Intelekti nas bodo zanimala dognanja pri raziskavah nastanka in napredovanja raka, pa tudi v zvezi s preprečevanjem. Sogovorniki Barbare B. Drnovšek so bili dr. Cristian Tomasetti, prof. dr. Matjaž Zwitter in prof. dr. Gregor Serša oba iz Onkološkega inštituta.

Foto: flickr

Bioetične dileme so se začele pojavljati predvsem z razvojem biomedicinskih znanosti v minulega pol stoletja. Gre za odločitve o ustvarjanju, izboljšanju in končanju človeškega življenja, o katerih pri nas javno premalo govorimo. To je pokazal odziv na prvi domnevni primer evtanazije pri nas. Tokratna Intelekta bo skušala razložiti, pred kakšnimi izzivi sta v sodobnem času tako medicinska etika, ki sega vse do Hipokrata, kot malo mlajša in bolj filozofska veja, bioetika. Sogovorniki Barbare Belehar Drnovšek so Igor Pribac, Friderik Klampfer, Roman Globokar in Urh Grošelj.

Foto: Flickr

Ob novem letu si marsikdo sestavi seznam stvari, ki se jih bo držal prihodnjih 365 dni. Z gotovostjo lahko trdimo, da sta hujšanje in zdravo prehranjevanje med najpogostejšimi novoletnimi zaobljubami. V svetu, kjer debelost predstavlja nevarnost posameznih narodov, posvečanje zdravi prehrani le težko zaznamo kot nekaj slabega. Vendar se lahko to dobronamerno dejanje spremeni v kaj resnejšega, za nekatere se preokupacija s tovrstnim prehranjevanjem razvije v obsesijo, imenovano ortoreksija. Kaj to sploh je, kakšne posledice pušča na našem telesu in kakšne so vzporednice z drugimi motnjami hranjenja, nam bodo razložile doktorica psiholoških znanosti in psihoterapevtka Andreja Pšeničny, specialistka medicine dela in psihoterapevtko za nekemične odvisnosti dr. med. Sanja Rozman ter psihiatrinja in psihoterapevtka, vodja enote za motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki Ljubljana asistentka dr. Karin Sernec.

Foto: Emil Asli (Flickr)

Zadnja Intelekta je namenjena najodmevnejšim temam v iztekajočem letu po izboru novinark in novinarjev Izobraževalnega uredništva. Predstavili smo fenomen življenja v videoigrah, saj kaže, da se vedno več ljudi zateka v virtualne svetove, kjer si ustvarjajo virtualne identitete in življenja. Da v realnem svetu vendarle ne moremo ubežati vsemu, je letos pokazal tudi izbruh ebole. Poleg ebole smo govorili tudi o svarilu svetovne zdravstvene organizacije o neučinkovanju antibiotikov in posledicah za človeštvo. Ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji nas je bolj kot nogomet zanimala kondicija zelenih pljuč planeta - Amazonije. Ko so nogometaši na znamenitih stadionih igrali tekme, smo v Intelekti spomnili na to, da v Amazoniji vsako minuto izgine za nekaj deset nogometnih igrišč z drevesi poraslih površin. Govorili smo tudi o medijsko-propagandnih vojnah, ki so postale še posebej očitne ob konfliktu v Ukrajini. Kaj pravzaprav vemo in na kakšen način prihajajo do nas informacije, smo se spraševali že v eni od spomladanskih Intelekt, ko smo preverjali, kdo v resnici nadzoruje svetovni splet in kaj pomeni globalni pohod največje spletne prodajalne na svetu - Amazon. Izbor najodmevnejših oddaj 2014 smo pripravili Nina Slaček, Tina Lamovšek, Barbara Belehar Drnovšek, Iztok Konc, Goran Dekleva in Blaž Mazi.

foto: Flickr/Moyan Brenn

Ko je Dušan Mramor nedavno komentiral sklenjeni dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja, je ugotavljal, da je sporazum dober, saj bodo zahvaljujoč doseženemu kompromis imeli državljani več denarja za božične nakupe, to pa bo povečalo prilive v prazno državno blagajno. Je finančni minister s temi besedami nehote povedal, da je cesar pravzaprav gol, da je božič predvsem praznik potrošništva in da so potemtakem sreča, mir, veselje in ljubezen, pojmi torej, ki jih povezujemo z božičnim praznovanjem, pravzaprav le maske, ki naj prikrijejo, da za današnji kapitalizem dela prost praznik ne pomeni nedopustne izgube storilnosti le, če pred tem obilno ne zapravljamo? Še več; je edini način, da izkažemo ljubezen do svojih najdražjih, ta, da kupimo primerno draga darila? In kaj vse to pomeni za vse tiste, ki si nakupa daril – pa naj delajo še tako trdo – preprosto ne morejo privoščiti? – Na ta in na druga, sorodna vprašanja smo odgovarjali v predpraznični Intelekti. Gostje v studiu so bili psiholog in strokovnjak za marketing, dr. Miro Kline s Fakultete za družbene vede, ter antropologa, dr. Božidar Jezernik in dr. Rajko Muršič, oba predavatelja na Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

V Intelekti povzemamo okroglo mizo Slovenske tiskovne agencije, na kateri so o znanosti v medijih spregovorili direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost dr. Jozsef Györkös, direktor Instituta Jožef Stefan dr. Jadran Lenarčič, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu dr. Roman Jerala, urednik priloge Znanost v časniku Delo Gregor Pucelj in novinarka oddaje Frekvenca X na Valu 202 Maja Ratej. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.

Le malokdo ve, da smo Slovenci dediči precej zagrizenega antisemitizma. Četudi na Slovenskem ni živelo veliko Judov, je v 19. stoletju v našem javnem diskurzu kar mrgolelo predsodkov, izključevanja, celo sovraštva do Judov. Žalostno ilustracijo nam, na primer, ponuja liberalni časopis Slovenski narod, ki je marca 1888 pohvalno pisal o antisemitizmu, ki da ga gre razumeti kot docela naraven in razumljiv odziv na, navajam, »strupeno židovsko diktaturo, ki se razširja na vse stroke javnega slovstvenega in socialnega življenja«. In čeprav je soočenje s črno luknjo holokavsta streznilo marsikatero slovensko glavo, antisemitizem žal ni končal na smetišču naše zgodovine. Teorije o judovski plutokratski zaroti, ki da vodi svetovno politiko, je še vedno mogoče slišati v gostilniških pogovorih ali o njih brati na mračnejših spletnih straneh. In kako hitro se nestrinjanje s politiko izraelske vlade podaljša v počezne diskvalifikacije pripadnic in pripadnikov judovskega naroda, menda tudi dobro vemo. Antisemitizem je, z drugimi besedami, tu. Kako močan, kako nevaren pravzaprav je in kako mu stopiti na prste,smo preverjali v tokratni Intelekti. Gosta sta bila zgodovinar mag. Marko Štepec ter antropolog in zgodovinar dr. Klemen Jelinčič Boeta. Odajo je pripravil Goran Dekleva.