Intelekta

Begunci. Imigranti. Azilanti. To so ljudje, ki v Evropsko unijo bežijo pred vojno, političnim preganjanjem, naravnimi katastrofami, nevzdržnimi ekonomskimi in socialnimi razmerami. To so ljudje, ki plovejo prek morja, ki plezajo čez ograje in zidove, ki skrivoma prečkajo meje. To so ljudje, ki so svoja življenja prisiljeni položiti v roke tihotapcem in drugim kriminalcem. To so ljudje, ki morajo, če preživijo nevarno pot, potem zaupati v nepristranskost, človečnost evropskega pravnega reda. Zaupati morajo, da jih ne bodo deportirali nazaj v pekel, iz katerega so pobegnili. Pri vsem tem pa se zdi, da mi, Evropejci, v njih nočemo zares videti – ljudi. Videti je, kakor da njihovo trpljenje ni vredno toliko kot naše, da njihova smrt šteje manj kot naša. Se v Evropski uniji potemtakem sploh smemo še šteti za svetovni zgled civilizacije in humanosti? In kaj konkretnega lahko storimo, da bi – če upoštevamo zlato pravilo, ki pravi, naj drugim ne počnemo tistega, česar ne bi želeli izkusiti sami – tem ljudem dejansko pomagali v uri njihove stiske? – Na tovrstna vprašanja smo odgovarjali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili novinar in filozof, sodelavec Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti, dr. Vasja Badalič, pa sociolog, predavatelj na Fakulteti za varnostne vede, dr. Aleš Bučar Ručman, ter dr. Neža Kogovšek Šalamon, pravnica in direktorica Mirovnega inštituta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Je tablični računalnik primerna igrača za malčka? Kdaj naj kupim otroku pametni telefon? Koliko časa lahko igra računalniške igrice ali gleda risanke? Kaj sploh počne moj otrok na netu? Se zaveda nevarnosti? Ali digitalna tehnologija tudi izboljšuje umske sposobnosti in spodbuja ustvarjalnost? To so vprašanja, ki si jih danes zastavljajo številni starši. Digitalne tehnologije so postale del vsakdanjega sveta, ne moremo se jim izogniti. O izzivih vzgoje v digitalni dobi z doktorico Bojano Lobe s Fakultete za družbene vede, Janjo Božič Marolt, predsednico inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, defektologinjo Mojco Gluk in psihologinjo Špelo Reš, strokovno delavko in svetovalko pri centru Logout.

foto: Eirik Solheim/flickr

Stotrideset milijard ameriških dolarjev naj bi letos navrgla globalna trgovina s tako imenovanimi superživili. Mednje so dolga leta uvrščali domačo špinačo, repo, borovnice in jabolka, v zadnjem času pa se glasneje govori o kvinoji, ašvagandi in goji jagodah. Trgovina z njimi skokovito narašča, prav tako oglaševanje. Po eni strani nam obljubljajo boljše zdravje in počutje, več energije, zbranosti in ustvarjalnosti, po drugi strani pa ne manjka mnenj, da je superhrana zgolj posrečena marketinška domislica. Kakorkoli, superživila so bogata z vitamini, antioksidanti, minerali, aminokislinami in drugimi koristnimi hranili.

Svoje poglede o superhrani v Intelekti z nami delijo: klinična dietetičarka Denís Mlakar Mastnak, nutricionistka Mojca Cepuš, filozof Sašo Dolenc, živilski tehnolog Božidar Žlender, farmacevt Samo Kreft in gastroenterolog Rok Orel. Njihova mnenja je zbral Iztok Konc.

Foto: Flickr/Lori Greig

Arhitekt Maks Fabiani – letos mineva 150 let od njegovega rojstva – je urbanizem razumel kot dinamičen proces, mesto pa kot nikoli dokončan projekt. Njegov načrt po potresu leta 1895 je pomembno prispeval k razvoju moderne Ljubljane. Na vprašanja, kako razumeti Fabianijevo vizijo, kako so upravna, gospodarska in kulturna središča brusile družbene spremembe in kaj se bo zgodilo z mesti v prihodnosti, odgovarja tokratna Intelekta. Gosti Barbare Belehar Drnovšek bodo: Markus Schaefer, dr. Pavel Gantar, Marko Peterlin in Janez Koželj.

Foto: Flickr/Beverly Goodwin

Ljudje vse več časa preživimo na spletu, zato so oglasi postali sestavni del interneta. Vse kar tam počnemo, pa pušča sledi. Oblikuje se naša spletna identiteta, skupek podatkov, ki lahko marsikaj pove o naših navadah, zanimanjih, željah in potrebah. Veliko z deljenjem in všečkanjem vsebin na spletnih družabnih omrežjih razkrijemo tudi sami. Z osebnimi podatki je nastopila prava zlata mrzlica, saj omogočajo natančno ciljanje oglasov na potrošnike. O spletnem oglaševanju se je Urška Henigman pogovarjala z Janjo Božič Marolt, Igorjem Arihom in Aljošem Bagolo.

foto: flickr

Na Slovenskem se o državljanski vojni in spravi pogovarjamo že več kot četrt stoletja. K besedi so se doslej sicer priglasili številni, vendar se po vsem prelitem črnilu zdi, da se Slovenci danes pravzaprav razumemo slabše, kakor smo se na samem začetku te debate. Zato je – 70 let po koncu druge svetovne vojne – morda napočil čas, da nam to problematiko na nov način pomagajo osvetliti mladi ljudje, mladi intelektualci.

Bodo o tem, najbolj travmatičnem obdobju naše zgodovine naposled vsaj oni zmogli govoriti brez pretiranega gneva ali vneme? – V ponovitvi nedavnega Studia ob 17h v terminu Intelekte bodo svoja mnenja soočili novinar in esejist Matic Kocijančič, filozof Gregor Moder, pesnica in publicistka Katja Perat ter filozof in pravnik Rok Svetlič.

Čeprav si ob besedi robot posamezniki po večini predstavljajo antagoniste v znanstvenofantastičnih filmih, so ti stroji pravzaprav del našega vsakdanjega življenja. Kar pomislite na robotski sesalnik, ki morda v tem trenutki brenči v vaši bližini, ali pa kavomat, ki vam pripravlja jutranji napitek, ki vas bo prebudil. Razprava o robotski prihodnosti sicer nekatere navdaja z nelagodjem, drugi pa z veseljem opazujejo, v katero smer bosta šli znanost in tehnologija. V oddaji Intelekta se bomo zato vprašali: kaj pomeni prihod vse večjega števila robotov, med njimi kognitivnih, v naše življenje? Bodo postali nepogrešljiv del vsakega gospodinjstva? Bodo prevzeli naša delovna mesta ali nas razbremenili? Sogovorniki Tine Lamovšek v oddaji so dr. Jože Guna, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike iz Laboratorija za multimedije in s Katedre za informacijske in komunikacijske tehnologije Fakultete za elektrotehniko univerze v Ljubljani, sociologinja dr. Valerija Korošec, vodja odseka za avtomatiko, biokinetiko in robotiko na Inštitutu Jožefa Stefana Aleš Ude in izredni profesor doktor Janez Demšar s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Foto: Steve Jurvetson / Flickr.com

V jeziku trajnostne paradigme se kot energija prihodnosti omenja fuzija. To je zlivanje jeder. Tak proces se dogaja na Soncu. Znanstveniki vsega sveta že od petdesetih let prejšnjega stoletja preučujejo, kako bi ta naravni pojav izkoristili za pridobivanje električne energije. Osrednji mednarodni projekt na tem področju je termonuklearni eksperimentalni reaktor ITER, ki ga gradijo na jugu Francije. Fuzijske elektrarne bodo prijaznejše do okolja, vendar bomo prvo, ki bo proizvajala električno energijo v komercialne namene, najverjetneje dočakali šele v drugi polovici tega stoletja. Na vprašanja, kaj je fuzija, katere so njene prednosti in težave, kako pomembna je za energetsko neodvisnost Evrope ter kako so v mednarodne programe vpeti slovenski znanstveniki, bo skušala odgovoriti tokratna Intelekta. Barbara Belehar Drnovšek je pred mikrofon povabila znanstvenike iz Inštituta Jožef Stefan: dr. Sabino Markelj, dr. Sašo Novak, dr. Boštjana Končarja in dr. Luko Snoja ter Simona Websterja predstavnika Evropske komisije.

Foto: Flickr/Sandia Labs

»Svojega očeta sem pogledal v oči in ga vprašal: Pa kaj hudiča vam je bilo v osemdesetih, devetdesetih letih? Kaj ste nam naredili?« pove ekonomist Igor Fekétija. Njegov oče je pripadnik generacije rojene po drugi svetovni vojni – tako imenovane baby-boom generacije. In kdo so baby-boomerji?

Nekateri pravijo, da so otroci blaginje in najbolj srečna generacija v zgodovini človeštva. Drugi bi rekli, da so otroci cvetja. Odraščali so v obdobju velikih gospodarskih priložnosti in vsesplošne blaginje. Zakaj so torej prav baby-boomerji leta 1968 zanetili iskrico študentskih protestov? In kaj se je zgodilo, da so v osemdesetih in devetdesetih kot odrasli, izobraženi in uspešni zavrgli vrednote, kot so pravičnost, enakost, svoboda za vse in povsod?

In ključno vprašanje: Kakšen svet nam torej zapušča baby-boom generacija? V oddaji Intelekta jim ogledalo nastavljajo sociologinja Alenka Švab, zgodovinar Jure Gašparič, etnolog in kulturni antropolog Rajko Muršič, filozof Simon Kardum in ekonomist Igor Fekétija. Z njimi se je srečal Iztok Konc.

Foto: MarcelVanDerBerg/ Flickr,cc

Vedno več uporabnikov internetne tehnologije potencialno pomeni širši in hitrejši dostop do aktivistov, torej več demokracije, s tem pa tudi željo po spremembi sveta ali družbe z enim klikom iz udobja naslonjača. Poplava vabil k podpisovanju raznih spletnih peticij ali spodbujanje k družbenopolitičnemu udejstvovanju dobivajo številne sledilce in všečke, a tudi ti pogosto ostanejo tam, v virtualnem svetu. V oddaji Intelekta se bomo zato posvetili kliktivizmu in se spraševali, ali imajo torej ti kliki sploh kakšno težo in ali upravičeno ali neupravičeno pravimo, da je današnja generacija, kar se zadeva politično udeležbo, v »resničnem« življenju pasivna, aktivna pa le prek všečkov in ostalih klikov na družbenih omrežjih. Svoje razmišljanje bodo podali sourednik portala e-demokracija Domen Savič, glasbenik in komentator Miha Blažič – N’Toko, direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda in predstojnik Katedre za psihologijo na Filozofski fakulteti mariborske univerze in socialni pedagog Bojan Musil.

Foto: Flickr/gotcredit.com