Izšlo je

Tudi s četrtim primerom inšpektorja Tarasa Birse avtor ne bo razočaral zvestih bralk in bralcev

Tadej Golob zadnja štiri leta redno objavlja kriminalke o inšpektorju Tarasu Birsi, njegovih sodelavcih in njihovih primerih. Če je bil roman Jezero presenečenje, ker se je s kresnikom nagrajeni avtor kakovostno in všečno lotil trivialnega žanra, pa je vsak naslednji roman potrdil pisateljevo odličnost. Golob je namreč dosledno spreminjal tip kriminalke: v ospredju so bili resda preiskovalci in nekateri stranski liki, toda zapleti so bili praviloma novi in izzivalni. Še več: roman Rožna dolina je sklenil še kako presenetljivo: oseba, ki je morila, je ostala nekaznovana. Tako da so Golobove kriminalke v precejšnji meri berljiva podoba slovenske sodobnosti. To velja tudi za roman Virus, postavljen na začetek epidemije leta 2020. Primer, s katerim se tokrat ubadajo preiskovalci, je nenavaden, zapleten, toda ob tej osnovni pripovedi je pisatelj spretno širil in poglabljal stranske pripovedne linije. V romanu ne manjka niti namigov na sodobno slovensko kulturo, tudi na program Ars, v njem pa se bežno pojavi tudi pisateljev alter ego. Več o romanu pa avtor v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pisateljev drugi roman zagotovo ni škrbina

Gašper Kralj je že s svojim prvim romanom Rok trajanja (2016) dokazal, da  je odličen romanopisec, ki se posveča tako zasnovi romana, njegovi strukturi, psihologizaciji in izpeljavi. S svojim drugim romanom Škrbine je ta sloves potrdil. Roman pripovedujeta prvoosebna pripovedovalca, prvoosebni moški pripovedovalec brez imena in prvoosebna pripovedovalka Klara, ki poskušata zapolniti praznine preteklosti, hkrati pa se zgodba razvija tudi v sodobnosti in med njima. Več o romanu in vlogi različnih prostorov bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

O antologiji najkrajše slovenske pripovedi

Literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič se je med drugim podpisala pod dve antologiji, objavljeni v prestižni zbirki Kondor: leta 2008 je izšla njena antologija slovenske erotične poezije V tebi se razraščam, pred kratkim pa še antologija najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše. Več o merilih za izbor pripovedi, nekaterih značilnostih izbranih pripovedi in uredniškem užitku bo dr. Alojzija Zupan Sosič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pripoved Prazna hiša Ivanke Hergold. Nikar ne zamudite.

Ko sta podoba in razpoloženje eno

Pesnica in doktorica literarnih znanosti Vita Žerjal Pavlin je pred kratkim pri Kulturno-umetniškem društvu Apokalipsa objavila novo pesniško zbirko z naslovom Obrazi. Naslov za zbirko je našla pri Simonu Jenku (v njegovih časih je beseda obraz pomenila tudi podobo), predvsem pa je pesnica v svoje žive pesniške podobe diskretno vpisala intimno vsebino, tudi čustvena razpoloženja. Več o svoji zbirki in poeziji bo povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kako svojo pesem, dve, tri … Nikar ne zamudite.

Roman, ki bralki in bralcu zleze pod kožo

Feri Lainšček je ustvaril bogat, raznovrsten, celosten, cenjen in priljubljen opus literarnih del. Toda med počitkom v blagodejni senci slave in pisateljskim izzivom je izbral – pisateljski izziv. Z romanom Kurji pastir je namreč začel avtobiografsko trilogijo. Toda kako pisati o časih, ko te še ni bilo na svetu? Avtor se je sicer oprl na mnoga dejstva, predmete, pokrajino, toda v svoje like se je potopil in poskušal podoživeti njihove občutja, dileme in odločitve. Skratka, na preteklost ni gledal od zunaj, ampak jo je zrl od znotraj. Predvsem pa je Lainšček pisatelj s posluhom za ljudi, tudi za stranske like, za ritem, za poetično. V ospredju so res starši, ki dobijo precej pozno drugega otroka, toda pisatelj tudi najbolj vsakdanjo epizodico, na primer ko neki skoraj nebodigatreba teče po babico tik pred porodom, naslika prizor s tolikšno naklonjenostjo do lika s posluhom za njegovo intimno dramo, da lahko ta ostane z nami tudi po koncu romana. Več o Kurjem pastirju bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.

Besedni velemojster bo najprej predstavil svoj literarni eksperiment, nato pa še prevod Apollinaira

Prevajalec, pisatelj, esejist in pesnik Aleš Berger je na epidemijo odgovoril na najlepši možni način: ustvarjalno. Napisal je zbirko Breze, zbirko kratkih zapisov o vsakdanjem življenju. Seveda pa bi bili sprotni komentarčki prelahka naloga za avtorja njegovega kova, zato si je otežil in polepšal pisanje z nenavadno samoomejitvijo. Kakšno, boste slišali v oddaji, skriva pa jo tudi naslov zbirke Breze. Po glasbenem premoru pa bo Berger predstavil še svoj prevod zbirke Alkoholi francoskega pesnika in likovnega publicista Guillauma Apollinaira, zagotovo ene izmed prelomnih zbirk v zgodovini lirike 20. stoletja. Z Alešem Bergerjem se je (v novogoriškem studiu) pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Berljiv in zrel roman

Tudi v romanu Pontonski most pisateljica in lezbična aktivistka Suzana Tratnik piše o stvareh, ki jih zelo dobro pozna, med drugim o življenju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Njena romaneskna junakinja resda živi nekoliko neobičajno življenje, nekoliko na socialnem robu, toda ko se znajde v čustveni stiski, je zelo človeška. In takšna je tudi pisateljičina pripoved: ko slika svojo romaneskno junakinjo Jano in njene znanke in prijateljice, jih slika s posluhom za verjetnost in prepričljivost. Predvsem pa se Jana ne sprijazni s svojo tesnobo, življenjsko  zagato, ampak upa in stavi na prihodnost, na spremembo in voljo, da bo nekaj naredila iz sebe. Več o romanu pove Suzana Tratnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Berljiva in še kako tehtna monografija o filmu noir

Marcel Štefančič je doslej napisal že kar nekaj knjig svojega (in našega) življenja. Mednje zagotovo sodi monografija o klasičnem obdobju filma noir z naslovom Če umrem, preden se zbudim. V njej je analiziral film noir iz različnih zornih kotov; med drugim je korpus filma noir analiziral tematsko, slogovno, narativno, geografsko, zgodovinsko, psihološko in psihoanalitsko, nato pa je podkrepil uvodno sintezo še z vrsto podrobnih analiz zelo znanih in nekoliko manj znanih filmov noir. Več o monografiji avtor pove v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

O njih eruditsko in zanimivo pripoveduje urednik knjige Brane Senegačnik

Kaj so homerske himne (ki so nastale v časovnem obdobju več kot tisoč let), kakšne so v primerjavi s homerskima epoma, koga so verjetno nagovarjale, kakšne dileme so imeli njihovi prevajalci Blaž Božič, Lara Unuk, Blaž Zabel in Polonca Zupančič – to je le nekaj tem, o katerih v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo pripoveduje Brane Senegačnik, urednik monografije Homerske himne, objavljene pri založbi Družina. Vabljeni k poslušanju.

Ali veste, kdo je Janis Ritsos? Odgovor na vprašanje vam ponuja prevajalka Jelena Isak Kres

Janis Ritsos ni povsem neznano ime bralki in bralcu prevodne poezije. Njegovo poezijo sta lahko prvič prebirala leta 1977, ko je Marijan Tavčar objavil nekaj njegovih pesmi v antologiji Grška lirika 20. stoletja. Toda niti najmanjšega dvoma ni, da je izid Ritsosovih pesmi v zbirki Nova lirika lepo presenečenje, celo odkritje. Izbor je pripravila Jelena Isak Kres, prevajalka Iliade, in ga pospremila z zgoščeno spremno besedo. Več o pesniku, ki je živel nelahko življenje in bil še kako ustvarjalen, je avtorica izbora povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.