Izšlo je

Berljiv roman o spremembi

Pisateljica Janja Vidmar je ustvarila obsežen in odmeven opus problemske mladinske  literature, s svojim najnovejšim romanom Niti koraka več pa nagovarja odrasle bralke in bralce. Njena romaneskna junakinja se napoti na slovito romarsko pot Camino z obilico duševne prtljage, na poti pa … Več o romaneskni junakinji in romanu, objavljenem pri založbi UMCo, pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

… je predzgodba k Medsočju, poudari med drugim pisatelj.

Kulturolog in pisatelj Mirt Komel je (med drugim) odličen poznavalec žanrske literature, kot pisatelj pa preseneča z zahtevnimi izzivi. V preteklih šestih letih je pri založbi Goga objavil tri romane: leta 2015 psihološko miniaturo Pianistov dotik, nominirano za kresnika, tri leta pozneje samosvojo kriminalko Medsočje, letos pa detektivko Detektiv Dante. Več o romanu Detektiv Dante, katerega zgodba se zapleta in razpleta pred zgodbo v romanu Medsočje, postavljen pa je v Novo Gorico, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.

Zgodba o spremembi, krizi in novem začetku

… je podnaslov knjige, v kateri založnik in pisatelj Samo Rugelj pripoveduje o delu v tednih in mesecih epidemije, predvsem pa o krepčilni moči narave. Posamezna poglavja je namreč napisal kot zapise o različnih izletih, pohodih in vzponih, v njih pa je vtkal reminiscence na svoje delo, srečanja z (ne)znanci, utrinke o bližnjih in še kaj. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Litera, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

… je naslov najkrajše zgodbe v zbirki kratkih zgodb (s pogosto presenetljivimi preobrati)

Slikar in ilustrator Arjan Pregl je dokazal, da je mojster kratke zgodbe. V zbirki Prišleki pri LUD Literatura je objavil svojo drugo pripovedno zbirko Dolga zgodba, zbirko (kratkih) kratkih zgodb. Njegove zgodbe pogosto presenetijo, nato pa ostanejo z bralko in bralcem. Več o svojem zgodbarskem univerzumu pove pisatelj v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kar pet svojih zgodb, kratkih, seveda.

Zgodba iz osemdesetih

Z desetim romanom si je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Jani Virk zadal nelahko nalogo: pisati o letih odraščanja in zorenja, skratka, tudi o osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Na pogled je roman Jaka in Vane roman o dveh prijateljih, toda hkrati zdi se, da je nekoliko bolj trpni Jaka bolj v ospredju kot nekoliko bolj dejavni Vane. Ob njunem odnosu zanima pisatelja (med drugim) Jakova družinska zgodba (z značilno razumevajočo mamo in s hladnim očetom, ki ne zmore brezpogojne ljubezni) in njegovo služenje vojaškega roka. Ena izmed odlik romana, objavljenega pri Beletrini, je  pisateljev slog. Več o njem oziroma romanu sploh bo Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Dokaz, da pisateljica obvlada žanr.

Mojca Širok je do leta 2018 slovela predvsem kot televizijska novinarka, tistega leta pa je objavila svojo leposlovno prvenko, srhljivko z naslovom Pogodba, in dokazala, da obvlada tudi pisanje leposlovnih del. Dobro pisateljsko kondicijo je potrdila pred kratkim, ko je pri isti založbi, pri Mladinski knjigi, objavila srhljivko Evidenca, drugi del trilogije Rim, Ljubljana, Bruselj. Tudi tokrat je napisala napeto knjigo, ustvarila galerijo zanimivih likov, naslikala nevarno simbiozo politike in denarja ter pripravila kar nekaj presenečenj za bralca in bralko. Več o berljivem romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Buden je tisti, ki uzre celoto, med drugim zapiše pesnica v svoji četrti pesniški zbirki.

Pesnica Alja Adam je pred kratkim objavila četrto pesniško zbirko Privlačnosti (tako kot prejšnje je tudi ta izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph). Ker je pesnica tudi terapevtka, ne preseneča, da imajo čustva v njeni poeziji opazno vlogo. Več o zbirki, poeziji, doživljanju pesmi s telesom, čustvih, gotovosti oziroma negotovosti in še čem bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pesmi Žaba, Živali in Vprašanja. Nikar ne zamudite.

Monografija ima podnaslov Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja

Tomo Virk je letos objavil dve knjigi: pri LUD Literatura je objavil študijo Literatura in etika, pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa monografijo z nekoliko literarnim naslovom Pod Prešernovo glavo in z nekoliko daljšim podnaslovom: Slovenska monografija in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Skratka, dr. Virk v knjigi podaja sintetičen pregled razmerja med literaturo na eni strani in družbo, slovenstvom, politiko na drugi. V prvi polovici monografije se zdi predstavljena snov že nekoliko znana, izzivalnejši je drugi del, ki analizira spremembe v razmerju med literaturo in družbo v letih 1990-2020. Več o knjigi in še čem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

Največje presenečenje med letošnjimi nominacijami za kresnika

Vincenc Gotthardt je kulturni urednik pri Nedelji, cerkvenem listu krške škofije, ki izhaja v Celovcu. V omenjenem tedniku in drugih medijih redno objavlja članke in intervjuje.  Za knjigo Farne cerkve krške škofije v črti in črki Gabriele Russwurm – Biró je prispeval črte, risbe vseh 336 cerkva. Z romanom Na drugem koncu sveta pa se je Gotthardt predstavil še kot romanopisec. Na njegov začetek je postavil moto, misel Verene Gotthardt: Vedno tišje se sliši na vogalih že nalomljeni glas. In res je izginjanje jezika ena izmed tem, ki prežema celotno besedilo. Toda pisatelj, ki pripoveduje o usodi jezika tudi s pomočjo spominskih podob, opisuje ta potek umirjeno, stoično, v intervjuju z Markom Goljo pa med drugim pove, da lahko iz nečesa negativnega nastane nekaj zelo dragocenega. To dialektiko med izgubljanjem in željo po najdenju izgubljenega pisatelj pretanjeno razvije v prispodobi umetnika, ki odpotuje v svet in se vrača domov. Kot dober poznavalec likovne umetnosti pa pisatelj za nameček razvije še diskretno kritiko galerijskih politik previdnega vključevanja in skoraj permanentnega izključevanja, tako da je roman tematsko še kako bogat. Njegova glavna odlika pa je zagotovo pripoved: pisatelju je uspelo ustvariti sugestivne prizore kljub njihovi eliptičnosti, predvsem pa je iz omenjenih sugestivnih prizorov oblikoval hipnotično podobje. Zato je uvrstitev Gotthardtovega romana v ožji izbor za kresnika hkrati lepo presenečenje in povsem utemeljena odločitev žirije. Nikar ne zamudite.

O romanu pripoveduje in razmišlja Alenka Urh, literarna kritičarka in avtorica spremne besede.

Pisatelj in dramatik Evald Flisar praviloma ustvarja romane, ki se odlikujejo z izvirno in samosvojo pripovedno strukturo. To velja tudi za njegov roman Moje kraljestvo umira (s podnaslovom Zgodbarjenje ob koncu sveta). Več o romanu (objavljenem pri založbi Sodobnost International) o pisatelju, ki trči ob ustvarjalno blokado, bo v oddaji Izšlo je povedala avtorica spremne besede in literarna kritičarka Alenka Urh. Nikar ne zamudite.