Izšlo je

Ivo Svetina je predvsem pesnik, nato pa tudi dramatik, esejist in še kaj, toda v tokratni oddaji Izšlo je vas bo presenetil: med drugim bo pripovedoval o svoji averziji do poezije, predvsem pa o svojem prvem romanu Malabar, o romanu, ki se začne kot potopis portugalskega pomorščaka z začetka Novega veka, nato pa se ob pisateljevih medbesedilnih in metafikcijskih posegih nezadržno spreminja v intimno potovanje literarnega junaka, pripovedovalca, pisatelja samega … Več o romanu, ki se – med drugim – odlikuje s svojo poetičnostjo, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

Nikar ne zamudite.

Pesnik se predstavi kot pisatelj

Ivo Svetina je predvsem pesnik, nato pa tudi dramatik, esejist in še kaj, toda v tokratni oddaji Izšlo je vas bo presenetil: med drugim bo pripovedoval o svoji averziji do poezije, predvsem pa o svojem prvem romanu Malabar, o romanu, ki se začne kot potopis portugalskega pomorščaka z začetka Novega veka, nato pa se ob pisateljevih medbesedilnih in metafikcijskih posegih nezadržno spreminja v intimno potovanje literarnega junaka, pripovedovalca, pisatelja samega … Več o romanu, ki se – med drugim – odlikuje s svojo poetičnostjo, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pesnica Barbara Korun je tudi zbrana in poglobljena bralka svoje najnovejše pesniške zbirke Idioritmija. O tem priča njena spremna beseda (čeprav je nehvaležno, da mora avtorica pisati o svoji pesniški zbirki), kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. (Izdala sta jih KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, knjigo je uredil Gašper Malej, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec)). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarjev nečesa je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem bo Barbara Korun povedala v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi prebrala bo kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Pesniška zbirka ima tri cikle in toliko je v pogovoru morda tudi zastranitev, na koncu pa sledi še presenečenje.

Pesnica Barbara Korun je tudi zbrana in poglobljena bralka svoje najnovejše pesniške zbirke Idioritmija. O tem priča njena spremna beseda (čeprav je nehvaležno, da mora avtorica pisati o svoji pesniški zbirki), kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. (Izdala sta jih KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, knjigo je uredil Gašper Malej, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec)). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarjev nečesa je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem bo Barbara Korun povedala v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi prebrala bo kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Naša jeza je brezmejna je še kako zgovoren in ustrezen naslov monografije fotografij Toneta Stojka. V njej je izšel izbor mojstrovih fotografij demonstracij od leta 1968 do 2020. Fotografije so tako poklon ljudem, ki so se postavili za svoj prav, ki so se uprli oblasti in njenim ukrepom, hkrati pa so izjemno dragoceni zgodovinski dokument. Monografijo sta izdala Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mladinska knjiga Založba d.d., uredila pa sta jo Tone Stojko in Nataša Strlič, sogovornika Marka Golje. V monografiji so ob bogati paleti zgodovinskih fotografijah objavljeni tudi kratki eseji Nataše Strlič, dr. Mladena Dolarja, ddr. Rudija Rizmana, dr. Vlada Miheljaka, Ervina Hladnika Milharčiča, Aljoše Mastna in dr. Alija Žerdina. Nikar ne zamudite.

Na fotografijah demonstracij Toneta Stojka ne boste našli. Toda brez njega ne bi videli pomembnega dela slovenske zgodovine.

Naša jeza je brezmejna je še kako zgovoren in ustrezen naslov monografije fotografij Toneta Stojka. V njej je izšel izbor mojstrovih fotografij demonstracij od leta 1968 do 2020. Fotografije so tako poklon ljudem, ki so se postavili za svoj prav, ki so se uprli oblasti in njenim ukrepom, hkrati pa so izjemno dragoceni zgodovinski dokument. Monografijo sta izdala Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mladinska knjiga Založba d.d., uredila pa sta jo Tone Stojko in Nataša Strlič, sogovornika Marka Golje. V monografiji so ob bogati paleti zgodovinskih fotografijah objavljeni tudi kratki eseji Nataše Strlič, dr. Mladena Dolarja, ddr. Rudija Rizmana, dr. Vlada Miheljaka, Ervina Hladnika Milharčiča, Aljoše Mastna in dr. Alija Žerdina. Nikar ne zamudite.

 

Pisatelj in esejist Dušan Merc si je z romanom Črna maska zadal nelahko nalogo – njegov romaneskni junak je namreč Marij Kogoj, glasbeni genij, ki se izgublja v duševnih labirintih. Podnaslov romana je Fragmenti iz življenja Marija Kogoja, zato je nekoliko presenetljivo, da je pisatelj sešil fragmente v celoto s pomočjo literarnega pripovedovalca. Ali je roman zato izgubil na verjetnosti, je vprašanje za bralko oziroma bralca. Več o odlično napisanem romanu, objavljenem pri Slovenski matici, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Ta roman je bil zame velik eksperiment, med drugim pove avtor.

Pisatelj in esejist Dušan Merc si je z romanom Črna maska zadal nelahko nalogo – njegov romaneskni junak je namreč Marij Kogoj, glasbeni genij, ki se izgublja v duševnih labirintih. Podnaslov romana je Fragmenti iz življenja Marija Kogoja, zato je nekoliko presenetljivo, da je pisatelj sestavil fragmente v celoto s pomočjo literarnega pripovedovalca. Ali je roman zato izgubil na verjetnosti, je vprašanje za bralko oziroma bralca. Več o odlično napisanem romanu, objavljenem pri Slovenski matici, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Dramska igralka, esejistka in dramatičarka Saša Pavček je svojo prvo pesniško zbirko Obleci me v poljub objavila leta 2010 (pri založbi Miš, ki je knjigo obogatila z zgoščenko pesničinih pesmi v njeni interpretaciji), dobrih deset let pozneje pa svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas (pri Cankarjevi založbi, žal tokrat brez priložene zgoščenke). Pesmi v zbirki Zastali čas so marsikdaj poklon konkretnim ljudem, tudi pesničini mami, predvsem pa pesmi o zavedanju časa, trenutkov, življenja v vseh njegovih legah. Preveva jih svojevrstna hvaležnost, o kateri bo pesnica pripovedovala tudi v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, interpretirala pa bo tudi nekaj svojih pesmi, ki se odlikujejo z melodičnostjo in kar kličejo po interpretaciji. Nikar ne zamudite.

Meni je ta čas [epidemije] soočenje same s seboj in soočenje s svojim minulim časom, pove pesnica.

Dramska igralka, esejistka in dramatičarka Saša Pavček je svojo prvo pesniško zbirko Obleci me v poljub objavila leta 2010 (pri založbi Miš, ki je knjigo obogatila z zgoščenko pesničinih pesmi v njeni interpretaciji), dobrih deset let pozneje pa svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas (pri Mladinski knjigi, žal tokrat brez priložene zgoščenke). Pesmi v zbirki Zastali čas so marsikdaj poklon konkretnim ljudem, tudi pesničini mami, predvsem pa pesmi o zavedanju časa, trenutkov, življenja v vseh njegovih legah. Preveva jih svojevrstna hvaležnost, o kateri bo pesnica pripovedovala tudi v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, interpretirala pa bo tudi nekaj svojih pesmi, ki se odlikujejo z melodičnostjo in kar kličejo po interpretaciji. Nikar ne zamudite.

Leta 1957 je dr. Karel Dobida objavil svojo monografijo o Hinku Smrekarju. V poznejših letih in desetletjih je izšlo o Smrekarju nekaj študij, kak katalog, ponatis njegovega Črnovojnika in njegov tarok. Monografija odličnega poznavalca slovenske karikature ddr. Damirja Globočnika tako zapolnjuje precejšno praznino na področju kulturne zgodovine. Avtor z zelo zgoščenim in informativnim besedilom bralkam in bralcem predstavi življenjsko in umetniško pot izjemnega umetnika, napisano pa ponazori z vrsto reprodukcij umetnikovih del (karikatur, ilustracij, grafik …). Več o Smrekarju in svoji monografiji ddr. Damir Globočnik pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Končno spet monografija o velikem umetniku!

Leta 1957 je dr. Karel Dobida objavil svojo monografijo o Hinku Smrekarju. V poznejših letih in desetletjih je izšlo o Smrekarju nekaj študij, kak katalog, ponatis njegovega Črnovojnika in njegov tarok. Monografija odličnega poznavalca slovenske karikature ddr. Damirja Globočnika tako zapolnjuje precejšno praznino na področju kulturne zgodovine. Avtor  z zelo zgoščenim in informativnim besedilom bralkam in bralcem predstavi življenjsko in umetniško pot izjemnega umetnika, napisano pa ponazori z vrsto reprodukcij umetnikovih del (karikatur, ilustracij, grafik …). Več o Smrekarju in svoji monografiji ddr. Damir Globočnik pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in političarka Nataša Sukič je ustvarila prepoznaven pripovedni opus, ki obsega tako romane kot kratke pripovedi. V roman Amplituda (s podnaslovom remiksi in drugo) je uvrstila različno dolga poglavja, od zelo zelo kratkih do daljših, od enovrstičnih do sklepnega, najdaljšega z naslovom Beg. Najkrajša poglavja zgoščeno izražajo razpoloženje celote, včasih so na meji paradoksa, sklepno poglavje pa vsebuje vrsto subtilno razvitih in ubesedenih razpoloženj, značilnih za celotno delo, tako zavest o spreminjanju, tudi staranju, in strah v svetu epidemije in nestrpnosti do drugačnih. Več o zelo osebnem romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi dva odlomka. Nikar ne zamudite.

Roman z osebnim in avtorskim pečatom

Pisateljica in političarka Nataša Sukič je ustvarila prepoznaven pripovedni opus, ki obsega tako romane kot kratke pripovedi. V roman Amplituda (s podnaslovom remiksi in drugo) je uvrstila različno dolga poglavja, od zelo zelo kratkih do daljših, od enovrstičnih do sklepnega, najdaljšega z naslovom Beg. Najkrajša poglavja zgoščeno izražajo razpoloženje celote, včasih so na meji paradoksa, sklepno poglavje pa vsebuje vrsto subtilno razvitih in ubesedenih razpoloženj, značilnih za celotno delo, tako zavest o spreminjanju, tudi staranju, in strah v svetu epidemije in nestrpnosti do drugačnih. Več o zelo osebnem romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.

Pisateljica Mirana Likar, ki se podpisuje tako pod kratke zgodbe kot pod romane, pripoveduje v svojem najnovejšem romanu Pripovedovalec o človeku, ki je v dneh pred drugo svetovno vojno in med njo in po njej nosil šest uniform različnih vojska, sedmo pa je skoraj oblekel. Avtorica je ustvarila galerijo zgodovinskih trenutkov in prizorov, predvsem pa je ob usodi romanesknega junaka razvijala zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj njen romaneskni junak Nikolaj preživi. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Kako preživeti zgodovino

Pisateljica Mirana Likar, ki se podpisuje tako pod kratke zgodbe kot pod romane, pripoveduje v svojem najnovejšem romanu Pripovedovalec o človeku, ki je v dneh pred drugo svetovno vojno in med njo in po njej nosil šest uniform različnih vojska, sedmo pa je skoraj oblekel. Avtorica je ustvarila galerijo zgodovinskih trenutkov in prizorov, predvsem pa je ob usodi romanesknega junaka razvijala zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj njen romaneskni junak Nikolaj preživi. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica Anja Mugerli je leta 2015 objavila pripovedno prvenko Zeleni fotelj, dve leti pozneje romaneskni prvenec Spovin in pred kratkim svojo drugo pripovedno zbirko Čebelja družina. Zbirko je zasnovala in izpeljala konceptualno: v njej objavljene zgodbe se navezujejo na stare običaje in različne tradicije. Pisateljica te običaje in tradicije spretno reaktualizira in reinterpretira, predvsem pa ustvari psihološko zanimive človeške usode. Marsikaj v zgodbah je zgolj nakazano in zamolčano, toda čeprav zgodbe potekajo s svojo umirjeno hitrostjo, se nezadržno bližajo razpletu, prelomnemu trenutku ali dejanju. V zgodbah Anje Mugerli je manj več in počasi hitro. Več o zbirki in svojem ustvarjanju pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pripovedna zbirka odličnih zgodb

Pisateljica Anja Mugerli je leta 2015 objavila pripovedni prvenec Zeleni fotelj, dve leti pozneje romaneskni prvenec Spovin in pred kratkim svojo drugo pripovedno zbirko Čebelja družina. Zasnovala in izpeljala jo je konceptualno: v njej objavljene zgodbe se navezujejo na stare običaje in različne tradicije. Pisateljica te običaje in tradicije spretno reaktualizira in reinterpretira, predvsem pa ustvari psihološko zanimive človeške usode. Marsikaj v zgodbah je le nakazano in zamolčano, toda čeprav se dogajajo z umirjeno hitrostjo, se nezadržno bližajo razpletu, prelomnemu trenutku ali dejanju. V zgodbah Anje Mugerli je manj več in počasi hitro. Več o zbirki in svojem ustvarjanju bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Etnolog dr. Janez Bogataj je v vrsti knjig med drugim predstavil bogastvo slovenske kulinarike. Pred kratkim je tako pri založbi Goga objavil monografijo Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo. Kot nekoliko napoveduje že naslov monografije, se je dr. Bogataj oprl na znamenite Trdinove zapise iz let od 1870 do 1879. Na njihovi osnovi je napisal tako uvodne, širše zastavljena poglavja o prehranjevanju na Dolenjskem, kot tematsko specifična poglavja, v katerih je predstavil posamezne teme (ne le z dolenjske mize, ampak tudi o dogajanju ob mizi). Dr. Bogataj je knjigo zaokrožil z nekaj recepti iz pisateljevih časov za dandanašnjo kuharico in kuharja. Več o monografiji, v katerem sta etnografija in kulinarika eno, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Skoraj vse o dolenjski kuhinji, kar ste želeli vedeti, pa niste vedeli, koga bi vprašali

Etnolog dr. Janez Bogataj je v vrsti knjig med drugim predstavil bogastvo slovenske kulinarike. Pred kratkim je tako pri založbi Goga objavil monografijo Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo. Kot nekoliko napoveduje že naslov monografije, se je dr. Bogataj oprl na znamenite Trdinove zapise iz let od 1870 do 1879. Na njihovi osnovi je napisal tako uvodne, širše zastavljena poglavja o prehranjevanju na Dolenjskem, kot tematsko specifična poglavja, v katerih je predstavil posamezne teme (ne le z dolenjske mize, ampak tudi o dogajanju ob mizi). Dr. Bogataj je knjigo zaokrožil z nekaj recepti iz pisateljevih časov za dandanašnjo kuharico in kuharja. Več o monografiji, v katerem sta etnografija in kulinarika eno, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.