Izšlo je

O vsestranskem umetniku, razstavi v Narodni galeriji in spremnem katalogu pripoveduje njegova urednica in soavtorica dr. Alenka Simončič

Hinko Smrekar (1983–1942) je bil izjemno vsestranski umetnik. Toda do letošnjega leta je bilo monografij o samosvojem umetniku in njegovem opusu presenetljivo malo: predvsem je treba omeniti monografijo, ki jo je leta 1957 objavil Karel Dobida. V poznejših letih in desetletjih je izšel kak tanek katalog, to skromno tradicijo pa je letos najprej prekinil ddr. Damir Globočnik s svojo monografijo o Smrekarju, potem pa obsežen, dvodelen katalog, ki ga je izdala Narodna galerija, uredila pa avtorica razstave dr. Alenka Simončič. Obsežni katalog vsebuje Smrekarjeva do natisa evidentirana dela, poglobljeni študiji urednice in polihistorja ddr. Igorja Grdine, bibliografijo, seznam razstav … Več o katalogu, Smrekarju in še čem bo povedala dr. Alenka Simončič v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Roman o odkrivanju resnice o ukradenih otrocih

Pisateljica, igralka in gledališka mentorica Nataša Konc Lorenzutti je s svojim najnovejšim romanom Beseda, ki je nimam najverjetneje ustvarila svoj najzahtevnejši roman. Pripoveduje namreč o otrocih, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, da bi jih oblikovali po svoji ideologiji in interesih Tretjega rajha, predvsem pa pripoveduje o žrtvah in njihovih bližnjih, ki odkrivajo zamolčano travmo. V ospredju romana (objavljenega pri založbi Miš) je dijakinja Sonja Vidmar, ki počasi, a vztrajno odkriva zgodbo svoje družine, predvsem none Barbare, ki je bila ena izmed ukradenih otrok. Pisateljica je roman zasnovala z dvema pripovednima linijama: prva je izrazito dialoška in prikazuje, kako Sonja počasi sestavlja družinski mozaik, druga pa pričevanjska (različni dokumenti none Barbare); tako ji je uspelo podati zgodbo iz dveh dopolnjujočih se perspektiv in ustvariti celostno podobo presunljive usode. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Nova avtorica žanrske literature se predstavi: suvereno in prepričljivo

V zgodovini slovenske žanrske literature imajo avtorice pomembno mesto: Ljuba Prenner je s povestjo Neznani storilec napisala enega najzgodnejših žanrskih tekstov, Maja Novak je napisala kar nekaj vrhunskih romanov v različnih tipih žanra; v sodobnosti je Irena Svetek že s svojim prvim žanrskim romanom Rdeča kapica (Beletrina) dokazala, da obvlada žanr, psihologijo in da se ne boji temnih strani življenja. Romaneskna zgodba je daleč od preproste zasnove, saj bralec spremlja dnevniške zapiske nekoga, ki je doživel zelo dosti hudega, in potek preiskave umora štirinajstletne mladenke v parku Kodeljevo v Ljubljani. Trpljenje zaradi nasilja določa marsikoga v galeriji romanesknih likov, dosti je različnih zlorab in zasvojenosti, tako da je Rdeča kapica noir roman v najboljšem pomenu besede. Za nameček je proces iskanja morilca zelo napet, in bodo na svoj račun prišli ljubitelji in ljubiteljice detekcije. Za vse, ki vam bo roman Rdeča kapica všeč, pa še dobra novica: avtorica je že dokončala svojo drugo kriminalko, ki bo izšla naslednje leto. Več pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Ireno Svetek. Nikar ne zamudite.

Avtorica je ponovno dokazala, da je mojstrica kratke zgodbe

Opus Manke Kremenšek Križman za odrasle bralke in bralce na prvi pogled ni posebej obsežen: štiri zbirke kratkih zgodb. Toda kakšnih zgodb! Mnoge zgodbe so namreč še kako pretresljive, sugestivne, pravi romani. Skratka, pisateljica je resda objavila štiri pripovedne zbirke, toda hkrati je objavila okoli sto literarnih univerzumov brez bližnjic. V svoji najnovejši zbirki Tujci (objavila jo je Cankarjeva založba) avtorica posodi grlo ljudem v čustveni, bivanjski stiski ali socialni stiski, včasih ženskam, drugič moškim. Zgodbe so zelo različne, toda v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je je bila avtorica nedvoumna: »Tukaj je devetnajst zgodb. Lahko bi rekla, da je devetnajst zgodb v precejšnji meri avtobiografskih.« Zgodbe imajo skupni imenovalec: pisateljica čuti svoje literarne junake in junakinje, spremlja njihove korake, odločitve, dejanja in geste z veliko pozornosti, prepričljivo in občuteno. Za nameček je pisateljica, ki je kar petkrat zmagala na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija, v najnovejši zbirki dokazala, da obvlada tudi daljše in pripovedno verjetno zahtevnejše zgodbe. Zato nikar ne zamudite tokratne oddaje, ki se bo začela nekoliko nenavadno, pa tudi zbirke Tujci ne.

Od naslovne podobe, objavljene poezije in do sklepnega eseja – najmanjšega dvoma ni, čigavo knjigo imamo v rokah

Janez Ramoveš je samosvoj pesnik, pesnik, ki se je z odločitvijo, da bo pisal v narečju, na prvi pogled omejil, toda s to na pogled samouničevalno gesto v skupnosti, v kateri je jezik visoko, zelo visoko na lestvici narodovih vrednot, mu je uspelo dosti, še več: s poezijo, pisano v narečju, izreka med drugim temačne strani življenja v na pogled geografsko zamejeni skupnosti, toda hkrati zveni univerzalno, in ko se bralka ali bralec prepusti njegovi poeziji, kaj hitro ugotovi, da ta pripoveduje (in molči!) o najpomembnejših in najtemnejših življenjskih temah, tudi o nasilju, umiranju in smrti, vsebuje pa tudi humorne priostritve, tako da njegove pesmi spremljajo bralko ali bralca še dolgo po branju. Več o svoji najnovejši pesniški zbirki Skupinska slika (Folklora), objavljeni pri Cankarjevi založbi, bo Janez Ramoveš, pred leti tudi dobitnik Jenkove nagrade, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica, glasbenica, publicistka in sociologinja je ponovno dokazala, da je – pesnica

Nina Dragičević je zelo vsestranska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica, sociologinja, publicistka in glasbenica (zato bomo oddajo začeli in končali z odlomkoma iz njene avtorske skladbe Parallellax). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, bo predstavila svojo najnovejšo pesniško knjigo z naslovom To telo, pokončno, pesnitev, ki v različnih legah tematizira telo in ki se prepušča vrtincem vrtinčenj, kopanju po različnih usodah in izrekanju različnih izkušenj, da bi na koncu preživelo in obstalo to telo, pokončno. Nikar ne zamudite.

Zrel roman zrelega pisatelja

Pri Založbi Goga je pred kratkim izšel nov roman pisatelja, esejista, prevajalca in urednika Andreja Blatnika. Njegov naslov je Trg osvoboditve. Roman vsebuje vrsto značilnih pisateljevih odlik, med drugim pretanjeno dialektiko med povedanim in izpuščenim, ironijo, tekočo pripoved, kopico kulturnih referenc, še posebej pa se odlikuje kot roman o osamosvojitvi Slovenije in letih, ki so sledila, in kot galerija človeških likov (omeniti velja vsaj razmerje romanesknega junaka z ljubeznijo njegovega življenja in njegov odnos s starši). Več o romanu bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi odlomka iz romana.

V odličnem prevodu Barbare Šega Čeh

Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V spomin na preminulega pesnika

Nekaj tednov po izidu knjige izbranih pesmi Josipa Ostija z naslovom Izgon v raj v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi, je pesnika na domu v Tomaju marca 2013 obiskal Marko Golja in posnel pogovor za oddajo Izšlo je; nekaj tednov po pesnikovi smrti bomo pogovor, v katerem pesnik pripoveduje o sebi, ljubezni in svojem ustvarjanju, ponovno predvajali: v spomin na izjemnega, pogumnega in plodovitega umetnika.