Berljiva in še kako tehtna monografija o filmu noir

Marcel Štefančič je doslej napisal že kar nekaj knjig svojega (in našega) življenja. Mednje zagotovo sodi monografija o klasičnem obdobju filma noir z naslovom Če umrem, preden se zbudim. V njej je analiziral film noir iz različnih zornih kotov; med drugim je korpus filma noir analiziral tematsko, slogovno, narativno, geografsko, zgodovinsko, psihološko in psihoanalitsko, nato pa je podkrepil uvodno sintezo še z vrsto podrobnih analiz zelo znanih in nekoliko manj znanih filmov noir. Več o monografiji avtor pove v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

O njih eruditsko in zanimivo pripoveduje urednik knjige Brane Senegačnik

Kaj so homerske himne (ki so nastale v časovnem obdobju več kot tisoč let), kakšne so v primerjavi s homerskima epoma, koga so verjetno nagovarjale, kakšne dileme so imeli njihovi prevajalci Blaž Božič, Lara Unuk, Blaž Zabel in Polonca Zupančič – to je le nekaj tem, o katerih v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo pripoveduje Brane Senegačnik, urednik monografije Homerske himne, objavljene pri založbi Družina. Vabljeni k poslušanju.

Ali veste, kdo je Janis Ritsos? Odgovor na vprašanje vam ponuja prevajalka Jelena Isak Kres

Janis Ritsos ni povsem neznano ime bralki in bralcu prevodne poezije. Njegovo poezijo sta lahko prvič prebirala leta 1977, ko je Marijan Tavčar objavil nekaj njegovih pesmi v antologiji Grška lirika 20. stoletja. Toda niti najmanjšega dvoma ni, da je izid Ritsosovih pesmi v zbirki Nova lirika lepo presenečenje, celo odkritje. Izbor je pripravila Jelena Isak Kres, prevajalka Iliade, in ga pospremila z zgoščeno spremno besedo. Več o pesniku, ki je živel nelahko življenje in bil še kako ustvarjalen, je avtorica izbora povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Študija ima podnaslov Brskanje po marksizmu.

Franček Drenovec je leta 2013 objavil študijo Kolaps elite : iskanje normalnosti in naprednosti v majhni evropski državi, pet let pozneje O blaginji in napredku : kratki vodnik po neoliberalizmu, letos pa (prav tako pri založbi *cf., v njeni Oranžni zbirki) še študijo V skritem kraju kapitalizma. Z najnovejšo študijo avtor nadaljuje svojo kritično analizo neoliberalizma. Že v kratkem besedilu pred uvodom v študijo poudari, da si mora družboslovje povrniti akcijsko sposobnost, pozneje pa med drugim podčrta, da je »nekoč poganjajoči uvoz iz svetovnega jedra postal v neoliberalizmu uvoz družbene degeneracije.« Več o svoji analizi bo Franček Drenovec povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Zbirka sicer vsebuje vrsto besedil, ki jih je avtor napisal tudi kot odziv na marsikatero potezo oblasti, skratka, je aktivistična, hkrati pa s svojo zgoščenostjo, tehtnostjo in informativnostjo aktivizem presega.

Knjiga Zapisi ustavnika v karanteni dr. Andraža Terška je izšla v zbirki Dokumenta pri založbi Sanje. Z zbranimi besedili, v katerih so esejistična navdahnjenost, poznavanje prava in intelektualna doslednost eno, je dr. Teršek ponovno dokazal, da ima empatičen odnos do slehernika in da je hkrati zelo kritičen do potez in odločitev oblasti, od najvišje pa do vrhov posameznih institucij. Več o knjigi je povedal v pogovoru z Markom Goljo.

Skoraj vse, kar bi morali vedeti o Butalcih danes, pa niste vedeli, kam pogledati in koga vprašati …

Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: podpisal se je pod nekaj filmov, kopico gledaliških in opernih režij, vrsto pesniških, pripovednih in esejističnih zbirk, precej romanov in za nameček še pod drame in komedije. Z Novo butalsko čitanko se je poklonil Franu Milčinskemu (ta je napisal naklonjeno uvodno besedo), predvsem pa je postavil všečen spomenik butalski pameti. Več o satirični zbirki, ki jo dodatno zasolijo ilustracije Marka Kocipra, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi humoreski Kako so Butalci poštenost merili in Butalska vojska. Nikar ne zamudite.

Kako pisati o neizrekljivem? Na to vprašanje odgovori pesnik v ustvarjalnem dialogu z apofatiko

Dr. Dejan Kos je po poklicu literarni zgodovinar in teoretik, po nekem skrivnostnem vzgibu pa je tudi pesnik. Leta 2015 je objavil Evangelij bližine, poezijo, bogato z uvidi in izreki, na primer: V iskanju nas samih nismo našli ničesar. Ko na mestu sebe/ najdemo nič, najdemo vse. Kajti mi sami nismo središče. In čeprav se Kos morda ne vidi kot pesnika, o njegovi poklicanosti priča tudi njegova druga pesniška zbirka Zahvalni spevi (objavljena prav tako v zbirki Logofanije pri KUD Logos). Več o zbirki, s katero se je ustvarjalno navezal na apofatiko, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Pesnica pripoveduje o svoji najnovejši zbirki in iz nje prebere pesem, dve, tri ...

Maja Vidmar je na hrbtu svoje najnovejše zbirke Pojavi objavila distih So trenutki, ko tudi otrok/ ne zmore več. Ta simbioza morda pričevanjskega in hkrati premišljujočega je ena izmed odlik zbirke, objavljene v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Več o zbirki pove pesnica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in esejistka se prvič predstavi kot avtorica kratkih zgodb: izvirno, odlično in berljivo

Brina Svit se je uveljavila kot avtorica romanov, z zbirko Nove definicije ljubezni pa se prvič predstavlja kot avtorica kratkih zgodb oziroma novel. Zbirka vsebuje deset novel, njihov skupni imenovalec pa je ljubezen z različnimi obrazi in potezami. Še pomembnejši skupni imenovalec pa je, da so novele o ljudeh, ki spoznavajo in doživljajo različne ljubezni, napisane z veliko prepričljivostjo. Pisateljica ne ubira bližnjic in se ne ponavlja. Vsaka zgodba je zgodba zase, s samosvojo junakinjo ali junakom, postavljenim v plastično predstavljeni mikrokozmos, pa naj bo to Pariz ali Ljubljana ali … Zgodbe so vidne kot filmi, prizorišča skoraj otipljiva, protagonisti živi tudi ko so otrpli. In tu so še zapleti, ki niso črno-bili, zapleti, ki se lahko končajo samo s celostnimi konci, ko je vse nekako izrečeno in še več v zraku. Več o zbirki, ki jo je pisateljica napisala v francoščini, nato pa prevedla v slovenščino, pa v oddaji Izšlo je: z Brino Svit se je v novogoriškem studiu pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Pesnik pripoveduje o svoji najnovejši zbirki, Prešernu, pesniških prijateljih in odnosu do slovenstva, seveda pa tudi prebere pesem, dve …

Boris A. Novak je eden izmed redkih slovenskih pesnikov, ki se v svoji poeziji pogovarja in v upesnjevanju novih pesemskih oblik kosa s Francetom Prešernom. Za njegovo poezijo je značilno, da je lahko zelo igriva in da izraža temeljna občutja sveta v njegovi pestrosti in bogastvu, hkrati pa je zelo osebna, pogosto pričevanjska ali celo osebnoizpovedna. Le nekaj let po izidu magistralnega epa Vrata nepovrata je pesnik pri isti založbi, pri novomeški Gogi, objavil obsežno in konceptualno izvirno pesniško zbirko Lunin koledar. Predstavil jo je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na daljavo. Ker je v zraku 3. december, ta veseli dan kulture, Prešernov in njegov rojstni dan, bo pesnik povedal kako besedo manj o zbirki in besedo več o svojem odnosu do Prešerna in še kaj. Nikar ne zamudite.