Klasični filolog in prevajalec dr. Marko Marinčič je v zbirki Razprave FF pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani objavil znanstveno monografijo Carmina docta: Katul in nova poezija. V njej je zanimivo osvetlil Katulovo poezijo, marsikatero svojo analizo je ponazoril tudi s prevodi, monografijo pa je sklenil s prevodom Katulovega epilija Svatba Peleja in Tetide. V oddaji Izšlo je boste tako najprej slišali pogovor Marka Golje z dr. Marinčičem, ob izteku oddaje pa še odlomek iz Katulovega epilija, Ariadnino tožbo v interpretaciji dramske igralke Polone Juh. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Katarina Marinčič

Urednik žal ugasle revije 2000 in esejist, tudi Rožančev nagrajenec, Peter Kovačič Peršin v svoji najnovejši esejistični zbirki Stopinje v pesku zgodovine tehtno razmišlja (med drugim) o usodi naše civilizacije, o globalizaciji in spravi. Seveda pa je že zgovoren simptom, v kakšnem stanju je sodobna družba, da je knjiga s tako pomembnimi temami izšla v samozaložbi.

Glavne teme svoje zbirke je avtor predstavil v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Delo

Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj prepoznaven esejist. O njegovi dobri esejistični kondiciji priča zbirka Pritisni na tipko Človek, objavljena pri podjetju Lexpera (GV Založba). Več o zbirki in njeni naslovni tematiki ter še čem je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v studiu Radia Koper, prebral pa je tudi uvodno pesem Človek in odlomek iz eseja Biti ustvarj(al)en, nagrajenega na natečaju revije Sodobnost. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj).

Foto: Avtor (tudi fotografije) s soprogo

Roman Bazen pisateljice in političarke Nataše Sukič je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera zgodaj spomladi (z letnico 2017), uvrstil se je med deset romanov, ki so se potegovali za kresnika, predvsem pa je še en prepoznaven avtoričin roman, v katerem sta eno prepričljiva upodobitev odraščajočih najstnic in samosvoja pripoved, stkana iz drobcev o resničnih dogodkih, psiholoških prebliskov in pisateljičine domišljije. Več o romanu je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz romana Bazen.

Vabljeni k poslušanju ukaj in zdaj.

Foto: Medija centar Beograd

Matija Petkovšek, kmet iz Logatca, je bil pri 26 letih vpoklican v avstro-ogrsko armado. Kot vojak 97. pehotnega polka je svoj ognjeni krst doživel na galicijskih poljanah, konec vojne pa je s svojo enoto dočakal v Tiraspolu. Vseh 53 mesecev vojaške službe je natančno opisal v vojnem dnevniku, ki ga je po 100 letih odkril njegov vnuk, Robert Brus, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in uredil za knjižno izdajo. Razširil jo je z obsežnimi opombami in izvirnimi zemljevidi, spremno besedilo pa je prispeval mag. Marko Štepec, zgodovinar in kustos v Muzeju novejše zgodovine.

(Na fotografiji: Ruska pehota v Galiciji, pripravljena na boj; zbirka G. Milocco,v J. Škerk, I. svetovna vojna pri nas)

Dr. Silvija Borovnik je prevajalka (med drugim je objavila izbor avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje), redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter literarna znanstvenica. Med drugim raziskuje sodobno slovensko prozo, še zlasti pripovedništvo slovenskih avtoric. Njeno najnovejše literarnovedno delo Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti je izšlo v zbirki Zora pri Univerzitettni založbi Univerze v Mariboru. Kot njegov moto je avtorica postavila misel pesnika, esejista in sociologa kulture Aleša Debeljaka: »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« V prvem, obsežnejšem delu z naslovom O književnosti je dr. Silvija Borovnik zgoščeno in pregledno analizirala opuse avtorjev, ki so se v svojih literarnih delih in/ali eksistencialno srečali z večkulturnostjo in medkulturnostjo, v drugem delu z naslovom O slovenščini doma in po svetu pa se je avtorica predstavila kot intelektualka, ki zagovarja slovenščino na vseh ravneh, tudi v univerzitetni sredini s pretirano trgovsko žilico. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Miran Hladnik

Pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni profesor Andrej Blatnik je pred kratkim pri Literarno-umetniškem društvu Literatura objavil zbirko kratkih kratkih zgodb z naslovom Ugrizi. Več o pisanju tovrstnih zgodb (najkrajša v knjigi vsebuje sedem besed plus naslov) in o najnovejši zbirki je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratki kratki zgodbi Najbolj vznemirljivo in Spregledano. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Dr. Marko Stabej je redni profesor na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Kot jezikoslovec preučuje družbene razsežnosti jezika in to velja tudi za njegovo knjigo Naj gre za jezik, objavljeno pri založbi Ocean. V njej je avtor objavil 42 besedil, kolumn ali kratkih esejev ter v njih privlačno in razumljivo zastavil in osvetlil marsikatero jezikovno dilemo. Več o svoji drugi knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi hudomušno kratko besedilo Zakaj in se nam za nameček v glasbenem premoru s pesmijo Tudi sonce in skupino Melanholiki predstavil še kot roker. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Srdjan Živulović, BOBO

Tretja knjiga poezije Gašperja Maleja Pod tisto celino je zelo natančno grajena in oblikovana. Formalno se v njej prepletajo tri pesniške oblike: pesmi v verzni obliki, pesmi v prozi in fragmenti; tematsko je razgibana, a vendar se zdi, da se navsezadnje vse tematike prepletajo v stremljenju po prepoznanju, ohranjanju in ščitenju osebne integritete in svojega mesta v svetu.

Leta 2010 je Tibor Hrs Pandur objavil svojo prvo pesniško zbirko Enerđimašina, pred meseci pa je v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera izšla njegova druga pesniška zbirka Notranje zadeve. Takoj za naslovom sledi avtorjeva opomba, da so vse v knjigi omenjene osebe sanjske projekcije in da ne predstavljajo realnih oseb. Skratka, sanje imajo v zbirki pomembno vlogo. Več o zbirki (tehtno spremno besedo je prispeval Muanis Sinanović), sanjah, njihovem prehajanju v poezijo in še čem je povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Nardil sem si ladjo in What's In a Name. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: David Kranzelbinder