Izšlo je

Dr. Marko Stabej je redni profesor na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Kot jezikoslovec preučuje družbene razsežnosti jezika in to velja tudi za njegovo knjigo Naj gre za jezik, objavljeno pri založbi Ocean. V njej je avtor objavil 42 besedil, kolumn ali kratkih esejev ter v njih privlačno in razumljivo zastavil in osvetlil marsikatero jezikovno dilemo. Več o svoji drugi knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi hudomušno kratko besedilo Zakaj in se nam za nameček v glasbenem premoru s pesmijo Tudi sonce in skupino Melanholiki predstavil še kot roker. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Srdjan Živulović, BOBO

Tretja knjiga poezije Gašperja Maleja Pod tisto celino je zelo natančno grajena in oblikovana. Formalno se v njej prepletajo tri pesniške oblike: pesmi v verzni obliki, pesmi v prozi in fragmenti; tematsko je razgibana, a vendar se zdi, da se navsezadnje vse tematike prepletajo v stremljenju po prepoznanju, ohranjanju in ščitenju osebne integritete in svojega mesta v svetu.

Leta 2010 je Tibor Hrs Pandur objavil svojo prvo pesniško zbirko Enerđimašina, pred meseci pa je v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera izšla njegova druga pesniška zbirka Notranje zadeve. Takoj za naslovom sledi avtorjeva opomba, da so vse v knjigi omenjene osebe sanjske projekcije in da ne predstavljajo realnih oseb. Skratka, sanje imajo v zbirki pomembno vlogo. Več o zbirki (tehtno spremno besedo je prispeval Muanis Sinanović), sanjah, njihovem prehajanju v poezijo in še čem je povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Nardil sem si ladjo in What's In a Name. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: David Kranzelbinder

Florjan Lipuš je brezkompromisen pisatelj: zaveda se, da ustvarja nekaj, kar ne obstaja zunaj njegove literature, kar je samo njegovo in enkratno. Njegov pisateljski credo je torej samosvojost, najgloblja zavezanost besedilu, ki ga piše, njegovemu ritmu, gostoti, besedišču, dinamiki in vpeljavi različnih pripovednih drobcev in plasti, tudi esejističnih. Vse to velja tudi za njegov roman Gramoz. V njem je ubesedil avtobiografsko doživetje, doživetje, ki ga je v drugem umetniškem mediju, v fotografiji, artikuliral tudi njegov sin Marko Lipuš, vendar ga je pisatelj ubesedil z veliko mero odmaknjenosti, zabrisanosti. V pogovoru z Markom Goljo, posnetim v zaselku Sele pri Žitari vasi, kjer pisatelj živi v hiši z zelo lepim vrtom, je sicer nekoliko razkril naravo romana Gramoz, hkrati pa znova izrazil svojo zavezanost literaturi kot enkratnemu ustvarjalnemu dejanju. V oddaji je pisatelj tudi prebral odlomek iz romana, zato – vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Zgodovinar dr. Renato Podbersič je pred meseci objavil znanstveno monografijo Jeruzalem ob Soči, s podnaslovom Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes. Monografijo – uvodno besedo je prispeval dr. Egon Pelikan –, so izdali Študijski center za narodno spravo, Goriška Mohorjeva družba in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga, več o njej in usodi goriških Judov pa je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Primož Lavre

Roman Sveti boj Vlada Žabota lahko beremo kot povsem samostojen roman, po drugi strani pa se povezuje tudi v tematsko trilogijo z avtorjevima prejšnjima knjigama, z romanom Ljudstvo lunja (2010) in epsko pesnitvijo Sveta poroka (2013). Vse tri knjige namreč kažejo Žabotovo zanimanje za slovanske mite in mitično, s pomočjo katerih v svojih delih razpira temeljna bivanjska vprašanja. V knjigi Sveti boj so to predvsem vprašanje posameznikove identitete, njegove vloge v zgodovini, razmerja do presežnega in do tiste izmuzljive kategorije, ki jo imenujemo 'resnica'. Ob tem pa se Žabot posebej pozorno posveti raziskovanju vzrokov za vojno.

Majniška deklaracija je eden izmed pomembnih dokumentov v slovenski politični zgodovini. Da je deklaracija postala skoraj plebiscitarna izjava slovenskega naroda, ima veliko zaslugo deklaracijsko gibanje, ki je deklaracijo širilo in zbiralo glasove podpore. V deklaracijskem gibanju pa so imele zelo pomembno vlogo – ženske. Več o Majniški deklaraciji, deklaracijskem gibanju, vlogi žensk in še čem v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z zgodovinarko dr. Vlasto Stavbar, avtorico znanstvene monografije Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Miha Maleš, osnutek za fresko Majniška deklaracija, 1937; Galerija Miha Maleš, Kamnik.

Leta 2002 je izšel roman Sekstant, ki so ga kot soavtorji podpisali Norma Bale, Štefan Kardoš in Robert Titan. Mladim avtorjem je z zanimivo zastavljenim romanom uspel velik met: Sekstant se je uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik. Kardošu je nekaj let pozneje s prvim samostojnim romanom Rizling polka uspel še večji met: roman so nagradili s kresnikom. Toda pisatelj ni bila muha enodnevnica, saj je z vsakim naslednjim romanom presenetil bralce z zahtevno zasnovo, psihološko pretanjenostjo, celo avtorskim pogumom. Romanoma Pobočje sončnega griča ter Veter in odmev je tako lani sledil roman Vse moje Amerike. Z romanom je pisatelj poplačal simbolni dolg staremu očetu, predvsem pa je rešil pozabe mnoge svoje rojake, ki so v prvi tretjini dvajsetega stoletja odpotovali s trebuhom za kruhom v Ameriko. Vendar roman ni zgolj zgodovinsko čtivo, niti negotova zgodovinska sestavljanka, saj ga je pisatelj izpisal kot roman o spominu, natančneje: o varljivem spominu. Romaneskni junak, najverjetneje pisateljev alter ego, se zaradi blažje možganske kapi znajde v precejšnji stiski in negotovosti, obe ravni romana pa se smiselno in sugestivno dopolnjujeta in zlivata v celoto. Zato ne preseneča, da je pisatelj v pogovoru z Markom Goljo tudi pojasnil, kaj je zajčja sled. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Ana Kovač/ siol.net

Andrej E. Skubic si kot pisatelj, še zlasti pa kot romanopisec praviloma zada nelahke naloge. To velja tudi za njegov najnovejši roman Permafrost, objavljen v zbirki Bralec pri založbi Modrijan. Ne le, da je v romanu nekako povezal usodi srednjeletnega Slovenca in Izraelca, ki imata oba težave v svojih zakonih, ampak je zanimiva tudi zgodba, ki ju je povezala – zgodba iz let druge svetovne vojne o odkritju trupla iz bronaste dobe na triglavskem ledeniku. Z romanom Permafrost je pisatelj, doslej nagrajen s tremi kresniki, ponovno dokazal, da si drzne napisati celostni roman o družbi in medčloveških razmerjih. Več o romanu Permafrost, pa tudi o nekaterih svojih pisateljskih odločitvah in rešitvah je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Modrijan založba

Akademik Janko Kos je v letih in desetletjih ustvaril izjemen in najverjetneje nepresegljiv literarnovedni opus. Najširša kulturna javnost ga pozna predvsem kot prešernoslovca, zato je njegova zbirka razprav Misliti Cankarja še toliko bolj zanimiva. Vsebuje namreč razprave, ki so nastale v petdesetletnem razponu, predvsem pa razprave, v katerih je avtor tehtno, argumentirano, poglobljeno in razvidno analiziral vrsto vznemirljivih in aktualnih tem in problemov v Cankarjevi literaturi, od nekonformizma pri Jermanu, volje do moči v njegovi dramatiki, njegovo razmerje do krščanstva, revolucije in spolnosti, pa Shakespearjev (ja: Shakespearjev) in Cervantesov (ja: Cervantesov) vpliv na Cankarjevo književnost. Več o svoji monografiji in še čem je akademik Janko Kos povedal v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.