Izšlo je

Novinar Primož Cirman (1979) je v knjigi NepoTEŠeni predstavil zgodbo o nastanku TEŠ 6, o neverjetni, a vendar resnični zgodbi o sodelovanju predstavnikov lokalnih interesov, državnih politikov in velikega kapitala. Njegova knjiga, ki ima za podnaslov retorično vprašanje Naložba stoletja ali rop stoletja?, lepo rekonstruira potek zgodbe, ki je bila med svojim nastajanjem skrita očem javnosti, njeni razplet pa bodo občutile še mnoge generacije. Več o knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj.

Foto: Bojan Puhek

Vir: Siol.net

Lani maja je pesnik in prevajalec Tone Škrjanec dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih let, proti koncu lanskega leta pa je pri Centru za slovensko književnost objavil novo pesniško zbirko Dihaj ter se z njo potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznavni podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se zmerom znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je pogovarjal Marko Golja. Že na začetku pogovora je vprašal pesnika, ali raje bere svojo poezijo ali o njej pripoveduje. Pesnik je rekel, da raje bere, zato ne preseneča, da je med snemanjem prebral kar nekaj pesmi, nekajkrat pa se je tudi nasmejal. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Maj Pavček, © LUD Literatura

Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, že prej pa je dobila kar tri Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Lani je objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je (ki je bila prvič predvajana 14. decembra lani) je Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec – v njem je objavila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Foto: Nada Žgank

Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, že prej pa je dobila kar tri Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Lani je objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle drame tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je (ki je bila prvič predvajana 14. decembra lani) je Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec – v njem je objavila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna ko je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Nada Žgank

»Prostor sveta je enoten in se je odrekel gostoljubju,« lahko med drugim preberemo v najnovejši knjigi poezije Milana Dekleve, knjigi z naslovom Gestalt. Posebno enotnost ji daje alegoričnost, ki se, s prispodobo Ustanove, ki se podaljšuje iz pesmi v pesem, razvija v tekstno strategijo. Milan Dekleva se v njej znova kaže kot poglobljen, brezkompromisen in luciden opazovalec sveta tukaj in zdaj, ki mu nikoli ne zmanjka smisla za humor.

Kot 68. knjiga je v zbirki Novi pristopi (izdaja jo Literarno-umetniško društvo Literatura) izšla zbirka literarnovednih študij dr. Marka Juvana z naslovom Hibridni žanri in s podnaslovom Študije o križancih izkustva, mišljenja in literature. V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo je dr. Juvan osvetlil ne le naravo hibridnih žanrov, ampak tudi spremenjen položaj literature, literarne vede in drugih humanističnih disciplin v zadnjih letih in desetletjih. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: LUD Literatura

Pisatelj, dramatik in urednik Evald Flisar je pred kratkim pri KUD Sodobnost International objavil roman Greh. Z romanom se je vrnil na svoje pisateljske in dramske začetke, k romanu Mrgolenje prahu in drami Kostanjeva krona ter ju predelal, zgostil v novo literarno besedilo ter s sodobno pisavo ubesedil temo incesta, ki vzbuja tesnobo pri bralcih nekoč in danes. Več o romanu je povedala literarna kritičarka in avtorica spremne besede Alenka Urh v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, Evald Flisar pa se je zadnji trenutek opravičil zaradi potovanja v Indijo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Marko Trobevšek je profesor slovenščine na poljanski gimnaziji v Ljubljani. Kot predan učitelj dijakinjam in dijakom pri urah materinščine predstavi tudi kulturnozgodovinski kontekst, od tu pa je bil samo še (dober) korak do njegove bralcu prijazno zasnovane monografije Tisoč let mraka in luči, v kateri je zgoščeno orisal kulturno zgodovino srednjega veka. Trobevšek, ki je tudi odličen prevajalec sodobnega leposlovja, je več o svoji kulturnozgodovinski knjigi, opremljeni z vrsto fotografij, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Šesta knjiga poezije Kristine Hočevar, Naval, je posebna že na prvi pogled, saj je trodelna. Vsako knjigo zbirke, pa tudi zbirko kot celoto zaznamuje natančna zgradba, na motivno-tematski ravni pa izostritev nekaterih vprašanj, ki so jih zastavljale že avtoričine prejšnje knjige – in ob njih tudi brezkompromisno odpiranje novih.

Pred kratkim je pri založbi UMCo izšla prva slovenska izvirna monografija o žvižgačih. Napisala jo je dr. Alma M. Sedlar, njen naslov je Žvižgači, mediji in korupcija, njen podnaslov pa Od Snowdena do Breclja. Avtorica v knjigi med drugim piše o problemu, da celo mediji ne prepoznajo žvižgačev kot žvižgačev, zato so ti v svojem boju še bolj ranljivi. Več o fenomenu žvižgačev je v oddaji Izšlo je v živo povedala avtorica, z njo se je pogovarjal Marko Golja, slišali pa boste tudi kratko izjavo dr. Erika Breclja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Jože Suhadolnik/Delo