Izšlo je

Leta 1988 je v zbirki Lirika v prevodu Marta Ogna izšel prvi izbor pesmi Emily Dickinson v slovenščini; pred kratkim je v zbirki Kondor izšel nov izbor priljubljene pesnice z naslovom Ta svet ni konec. Izbor je pripravila Nada Grošelj, ki je tudi prevedla pesničine pesmi in nekaj pisem ter prispevala izčrpno spremno besedo. Več o pesnici in njeni poeziji nam je prevajalka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji pa je tudi nekaj pesmi Emily Dickinson, med drugim tista, ki se začne z verzom Po bolečini čustvo zleseni ... Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica kar treh Grumovih nagrad za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Letos je avtorica objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle drame tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je bo Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec, v katerega je združila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Nada Žgank

»Zelo dobro bi se počutil v čistem zvoku, a poezija je narejena iz besed in besede imajo pomen,« pravi Primož Čučnik ob svoji osmi samostojni knjigi poezije, Ti na S, v kateri se njegova ustvarjalnost znova razživi v abstraktnejši pisavi. A to, seveda, ni edina razsežnost knjige: ob abstraktnih pesmih, ki se predajajo predvsem užitku v zvočni in jezikovni igri, lahko v njej beremo tudi pesmi, ki sledijo sanjski logiki in pesmi, izza katerih seva razberljivo osebno izkustvo – ter se ob tem srečujemo z raznolikostjo njihovih glasov.

Literarni zgodovinar in teoretik dr. Marijan Dović je doslej objavil več znanstvenih monografij, med drugim Sistemske in empirične obravnave literature (2004) in Slovenski pisatelj (2007), letos pa je v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura izšla še znanstvena monografija Prešeren po Prešernu. Kot napoveduje njen podnaslov Kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika je avtor najprej razložil koncept kulturnega svetnika ter ga ponazoril z vrsto primerov, nato pa berljivo predstavil proces Prešernove povzdignitve v nacionalnega pesnika. Za razliko od mnogih drugih interpretacij Prešernovega mesta v nacionalni zgodovini pa je dr. Dović postavil pesnikovo kanonizacijo v širši evropski kontekst, tako da lahko bralec izve, da poznajo podobne kanonizacije književnikov tudi drugi narodi.

Več o Prešernu po Prešernu oziroma o tem, kako je postal Prešeren Prešeren v našem imaginariju, bo povedal dr. Marijan Dović v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Uroš Zupan se je leta 1991 z zbirko Sutre najprej predstavil kot pesnik, le nekaj let pozneje, leta 1996, pa je objavil prvo esejistično zbirko Svetloba znotraj pomaranče in se z vsako naslednjo zmerom znova predstavil kot suveren esejist. V esejih piše o osebni izkušnji in se pogosto vrača v odmaknjene, že nekoliko pozabljene svetove mladostnih in tudi sodobnih subkultur, piše o različnih literarnih in glasbenih praksah ter tako pred bralcem oživlja že kar pozabljen svet. To zagotovo velja tudi za zbirko esejev Sedeti v temi. O njej je umetnik prav za publikacijo, ki jo berete, zapisal: “Zares je to, kot večina mojega pisanja, knjiga o času, ki sicer korenini v resničnosti, a se mi z razdalje, ki se zdaj včasih meri še v polovici stoletja, deluje kot čista fikcija.” Tako Uroš Zupan v pisni izjavi, več o svoji zbirki pa bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Stripar in publicist Iztok Sitar je pred kratkim objavil kar dve knjigi: pri Založbi /*cf zbirko kratkih esejev o družbeni kritiki in politični (ne)korektnosti v stripu z naslovom Kako je Jaka Racman postal fašist, pri založbi UMCo pa monografijo Zgodovina slovenskega stripa 1927 – 2017. To delo je avtor zasnoval kronološko – na začetku je tako predstavil začetke slovenskega stripa, ko lahko bolj kot o stripu govorimo o protostripu, med drugim je opozoril na Hinka Smrekarja, pozneje pa je zgodovino stripa razčlenil predvsem po generacijah. Tako se lahko bralec seznani z ustvarjalci različnih generacij in poetik, med katerimi najverjetneje izstopajo Marjan Amalietti, Miki Muster, Božo Kos, Kostja Gatnik, Zoran Smiljanič Tomaž Lavrič, Dušan Kastelic in drugi, posebno poglavje pa je namenil še avtoricam. Več o monografiji bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Foto: Igor Modic (Delo)

Ddr. Irena Avsenik Nabergoj je med drugim objavila literarnozgodovinsko monografijo Ljubezen in krivda Ivana Cankarja ter literarnoteoretsko monografijo Literarne vrste in zvrsti: stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa, pred kratkim pa interdisciplinarno monografijo – ki združuje tudi zgodovino, kulturologijo, zgodovino verstev, antropologijo in psihologijo –, z naslovom Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi. V monografiji je avtorica uvodoma razmišljala o težavah pri sprejemanju drugačnosti, pa o modelih predsodkov o Judih v evropski kulturi, posebno pozornost pa je posvetila preobrazbi protijudovstva v antisemitizem in rasizem, ki poteka v devetnajstem stoletju, v dvajsetem pa kulminira s holokavstom. Več o tematiki je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: www.napovednik.com

Kot je znano, je letošnja dobitnica Jenkove nagrade Veronika Dintinjana. Prejela jo je za svojo drugo knjigo poezije, knjigo z naslovom V suhem doku. Knjiga prepleta tematike minljivosti, svobode, naše majhnosti in vprašanja, kako to sprejeti. Kot je že ob nominaciji opozorila tudi komisija, je Veronika Dintinjana z njo še enkrat pokazala, da je avtorica velike izpovedne in hkrati pripovedne pesniške moči, da združuje najboljše obeh svetov: modernega in klasičnega.

Ob 500. obletnici reformacije je pater Karel Gržan napisal svoje teze in jih objavil v knjigi z naslovom 95 tez, pribitih na vratih svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. Kod vodi pot do osvoboditve in ali je res uresničljiva, je avtor pojasnil v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: MMC RTV SLO

Zofka Kveder je prva pisateljca, katere opus je uvrščen v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Urednica njenih zbranih del je dr. Katja Mihurko Poniž, ki je doktorirala z disertacijo Proza in dramatika Zofke Kveder: reprezentacija ženskosti v bikulturnem prostoru moderne. V Četrto knjigo pisateljičinih zbranih del je uvrstila pisateljičina romana Nada in Njeno življenje ter neobjavljeno kratko pripovedno prozo. Več o značilnostih in odlikah pisateljičinega pripovedništva, predvsem pa o manj znanem romanu Nada, je urednica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Wikipedia Commons