Pisatelj, publicist in filmski avtor Goran Vojnović je dobil prvega kresnika (in nagrado Prešernovega sklada) za romaneskni prvenec Čefurji, raus!, drugega za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela in pred dnevi še tretjega za svoj tretji roman Figa. V njem je ustvaril galerijo človeških usod iz različnih generacij, njegovi (anti)junaki pa se odločajo, kot se odločajo, tudi zapuščajo bližnje, hkrati pa so ljudje iz krvi in mesa. Zagotovo gre za pisateljev psihološko najbolj kompleksen roman, izjemen je tudi po svoji pripovedni zasnovi s preudarno in prefinjeno izpeljano časovno strukturo. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je (ki je bila premierno na programu 2. marca letos), v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.

Foto: http://www.readcentral.org/uploads/files/goran_vojnovic.jpg

Jurij Hudolin se je najprej uveljavil kot pesnik, pozneje še kot pisatelj. In kot pisatelj je v svojih pripovednih delih ohranil marsikatero značilnost poezije, med drugim zgoščenost in intenzivnost. Vse to velja tudi za njegov roman Osnove ljubezni in zla. Roman se odlikuje s prepoznavno pripovedno kondicijo, hkrati pa je psihološko pretanjen portret srednjeletnika v labirintu življenja. Več o romanu, predvsem o pripovednem slogu, je Jurij Hudolin povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Matej Družnik

Kulturno-umetniško društvo Logos izdaja kar nekaj profiliranih knjižnih zbirk; ena izmed njih je zbirka Poezije. V njej so pred časom izšle Hvalnice Sinezija iz Kirene. Poslovenil jih je Gorazd Kocijančič in jih dopolnil s spremno besedo in opombami. Več o poznoantičnem oziroma zgodnjekrščanskem pesniku, njegovi poeziji in še čem je prevajalec povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Za pokušino pa je prevajalec prebral tudi nekaj verzov iz Sinezijeve Sedme hvalnice v grščini, celo pa je prebral Renato Horvat. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Gorazd Kocijančič. Foto: Frédérick Houdaer

Leta 2014 je romanopisec in avtor kratkih zgodb Roman Rozina dobil nagrado modra ptica za najboljši roman za delo Županski kandidat Gams. Z romanom je pisatelj dokazal, da ga vznemirja sodobnost in da spretno pripoveduje zgodbo. To velja tudi za njegov roman Zločin in ljubezen. V njem je celostno analiziral položaj knjige v sodobni (slovenski) družbi. Za nameček je pisatelj oblikoval zgodbo zelo ambiciozno, z več pripovedovalci in tako ustvaril zanimiv in izzivalen roman. Več o njem je povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Lovro Rozina

Na začetku aprila so v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo Beseda Božja ostane na veke. Avtor razstave ob 500-letnici reformacije, literarni zgodovinar dr. Jonatan Vinkler, je razstavo pospremil tudi s katalogom, ki ne vsebuje le fotografij razstavljenih eksponatov, ampak tudi študije Nenada Hardija Vitorovića, Fanike Krajnc-Vrečko, Igorja Grdine in uvodoma njegovo. Več o razstavi (na ogled je bila do 10. junija), katalogu, reformaciji, Luthru, Trubarju in še čem je dr. Vinkler povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Marijan Zlobec

Papir, kamen škarje, peti roman Toma Podstenška in njegova šesta leposlovna knjiga, zrelo, s posluhom za suspenze in humorne vložke razpira vprašanje, ki avtorja ustvarjalno vznemirja ves čas: vprašanje posameznikove odgovornosti in krivde, pomena in teže njegovih odločitev. Svoj novi roman Tomo Podstenšek predstavi v pogovoru s Tino Kozin.

Znanstvenica in pisateljica dr. Tina Batista Napotnik je za kratek čas izgubila službo. Naenkrat je imela dosti prostega časa, ki ga je izkoristila tako, da je napisala romaneskni prvenec Tunel. V njem je opisala usodo štirih romanesknih junakov, ki tako in drugače premagujejo krizo srednjih let. Ena izmed junakinj je tudi biologinja Krista, ki se prav tako spopada s krizo po izgubi službe. Več o romanu, ki se odlikuje s psihološko prepričljivostjo, in sebi je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomek iz romana, ki se je uvrstil med deseterico, ki se potegujejo za kresnika. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Blaž Samec/Delo

Na prvi pogled sta nesmrtnost in neumrljivost sinonima. Toda akademik Tine Hribar je v svoji najnovejši knjigi Nesmrtnost in neumrljivost analiziral razliko med njima in kako se pojavljata od prazgodovine dalje. Knjiga, njen podnaslov je Od šamanov do kristjanov, je prvi del trilogije, več o njeni tematiki pa je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: RTVSLO

»Precej nenavadno je, da se prvenec tako osredotoča na podrobnosti umiranja,« so besede, s katerimi se začne spremno besedilo Mateja Bogataja k romanu Rok trajanja. In čeprav temu lahko le pritrdimo, je treba dodati, da izjemno artikulirani romaneskni prvenec Gašperja Kralja, doktorja socialne antropologije, ni morbidna knjiga. Je težka, a ne zamorjena, predvsem pa se izvirno, tenkočutno in odkrito sooča s tistim, pred čimer (pre)pogosto zatiskamo oči: z zadnjimi trenutki človeškega življenja, z dejstvom, da ima prav vse na tem svetu svoj rok trajanja. Z avtorjem se pogovarja Tina Kozin.

Knjiga Slovenski pravični med narodi ni obsežna, obsega manj kot 170 strani, tudi po svoji velikosti ne sodi med velike knjige, toda s svojimi zgodbami pripoveduje o neizmernem človeškem pogumu, o velikih srcih, ki so se v najtežjih trenutkih druge svetovne vojne odločili za težjo pot brez izgovorov, za pogumno, pravo in človekoljubno dejanje. Naziv pravični podeljuje muzej Jad Vašem ljudem, ki niso Judje, a so v letih holokavsta rešili judovsko življenje iz nesebičnih vzgibov. Knjigo Slovenski pravični med narodi sta uredila Irena Šumi in Oto Luthar. V prvi del sta uvrstila pripovedi o pravičnih slovenskega rodu, v drugega pa zgodbe o pogumnih, ki bodo nekega dne morda dobili častni naziv. Prispevke so napisali (ob sourednikih) Boris Hajdinjak, Renato Podberšič, Ivo Jevnikar, Jasna Kontler – Salomon, večina pa jih je napisala Miriam Steiner Aviezer. Več o majhni véliki knjigi sta v pogovoru z Markom Goljo povedala Irena Šumi in Boris Hajdinjak, ob koncu oddaje pa lahko slišite tudi telefonsko izjavo Miriam Steiner Aviezer.

Na pobudo dr. Irene Šumi objavljamo še njen elektronski naslov [email protected], na katerega ji lahko pišete o človekoljubnih dejanjih iz let holokavsta.