Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj se še kako zaveda, da ne zadošča zgolj znanstveno preučevanje klimatskih sprememb in vseh tistih procesov na Zemlji in na nebu, ki spreminjajo in bodo lahko nepreklicno spremenili naše življenje, ampak da mora o usodi in prihodnosti našega planeta seznanjati širšo javnost. Tako je napisala že več knjig o okolijskih spremembah; naslov njene najnovejše knjige je Planet, ki ne raste. Rastejo tudi naše potrebe in želje, naši posegi v naravno ravnovesje so vse intenzivnejši, dokazov za porušeno ravnovesje je vsak dan več. Avtorica s knjigo nagovarja bralko in bralca zelo sistematično: predstavi osem najbolj perečih problemov, od podnebnih sprememb do kemičnega onesnaževanja, vedno pa nakaže tudi možne rešitve. Toda čeprav je knjiga razdeljena na dele, ni najmanjšega dvoma, da so problemi povezani, da so različne težave del istega procesa in da je porušeno ravnovesje najresnejši izziv za naše življenje na Zemlji. Več o problematiki in še čem je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, dober dan pred dnevom Zemlje, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Lučka Kajfež Bogataj. Foto: Blaž Samec/Delo

Alojz Ihan je leta 1986 s pesniško zbirko Srebrnik kot meteor zasijal na literarnem nebu; zanjo je zasluženo dobil nagrado Prešernovega sklada. Pozneje je sicer objavil še nekaj odmevnih zbirk, tudi z Jenkovo nagrado nagrajeno Južno dekle (1995), toda Ihan se je bolj in bolj uveljavljal kot imunolog. Vendar se literarnemu ustvarjanju ni povsem odrekel – pisal je pripovedna dela (med drugim roman Hiša (1997)), predvsem pa eseje. Za Državljanske eseje (2012) je dobil še eno ugledno nagrado, Rožančevo. V esejih avtor spretno prepleta medicinsko znanje in premislek o etičnih vprašanjih, ne miži pa niti pred problemi sodobnega slovenstva. Z najnovejšo zbirko esejev Čas nesmrtnosti nadaljuje svojo izzivalno esejistiko s predstavitvijo krionike, nato pa kot poznavalec predstavi, kaj lahko naredi sodobna medicina za optimalno življenjsko dobo, kaj pa slehernik. Ta del knjige bo sodobnemu bralcu v korist pri vsakdanjem življenju, sklepni del pa je prispevek k premisleku o našem odnosu do smrti. Kajti premislek o nesmrtnosti je seveda tudi premislek o smrti, tudi o samomoru. Tako da avtor tudi v svoji najnovejši zbirki esejev ohranja značilnosti svoje vznemirljive esejistike. Več o tematiki zbirke je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: MMC / Slavko Jerič

Da ima Ivana Djilas dar tudi za pisanje, ne le za teater, je postalo nesporno pred dobrima dvema letoma, ko je njena lucidna, prostodušna, ostro, a tudi duhovito formulirana Zgodba o neuspehu mahoma osvojila slovensko javnost – obenem pa spodbudila nastanek romana Hiša, ki je nedavno tudi izšel. O njem, o prepletanju družbenega in intimnega, o medgeneracijskih trkih in še o čem Ivana Djilas spregovori v pogovoru s Tino Kozin.

Na drugem zavihku romana Poletje v gostilni med drugim piše, da se je njegova avtorica Lara Paukovič rodila leta 1993, da je leta 2015 diplomirala iz primerjalne književnosti z nalogo Vermeer v romanesknem ciklu Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa ter da končuje magistrski študij. Avtorica piše kritike, kratke zgodbe in članke za različne slovenske revije in spletne portale, pri enem izmed njih, pri Koridorju je tudi literarna urednica. Poletje v gostilni je njen romaneskni prvenec. Tako med drugim drugi zavihek knjige, sam roman pa je berljiva podoba študentke Nastje, ki domnevno ve že zelo dosti o življenju, se pa njeno življenje dodobra spremeni, ko v poletnih dneh honorarno dela v srbski gosti nekje v ljubljanskih Črnučah in spozna mladega natakarja. Več o romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Manca Kocjančič

Seneka je v obdobju od leta 62, ko se je umaknil iz političnega življenja, in do zaukazanega samomora leta 65, napisal vrsto del, med drugim tragedijo Tiest. Pred časom jo je poslovenila klasična filologinja, dramaturginja in avtorica dramskih besedil Jera Ivanc. Prevod je izšel v zbirki Dialog z antiko (izdaja jo Alma Mater Europaea – Institutum Sudiorum Humanitatis). Po izidu prevajalkine Medeje in Ojdipa v prevodu Braneta Senegačnika je tako Tiest tretja Senekova tragedija v slovenščini in priložnost za pogovor o vznemirljivem avtorju. Pogovor Marka Golje z Jero Ivanc o grozljivem mačevanju kralja Atreja nad bratom Tiestom lahko poslušate tukaj in zdaj. Vabljeni.

Že pred četrt stoletja je dr. Tomo Virk v razpravi Lik Klementa Juga v delu Vladimirja Bartola analiziral vpliv legendarnega alpinista na pisateljevo delo, svoje zanimanje za Bartolovo ustvarjalnost in njen duhovnozgodovinski kontekst pa je sklenil pred kratkim s knjigo Bakle in diktatorji, s podnaslovom Jug, Bartol et consortes. Virkova knjiga je precej več kot analiza vplivov, je psihološka biografija avtorja Alamuta, ki je prehodil pod od očaranosti nad Jugom do odčaranosti. Pri snovanju monografije se je avtor in urednik Bartolovega Zbranega dela oprl tudi na pisateljeve dnevnike. Več o knjigi je dr. Tomo Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Igor Zaplatil/Delo

Leta 2000 je izšla prva knjiga (Z Everesta), pri kateri je (ob Davu Karničarju in Urbanu Golobu) kot avtor sodeloval pisatelj, alpinist in novinar Tadej Golob. Pozneje je Tadej Golob med drugim še zapisal Avtobiografijo Petra Vilfana in objavil obširni intervju z Goranom Dragićem, napisal pa je tudi vrsto leposlovnih del, za mladino romana Zlati zob in Kam je izginila Brina?, za odrasle pa Svinjske nogice (za ta roman je dobil kresnika) in Ali bomo ye! Z romanoma je avtor dokazal, da ni literarna muha enodnevnica, da ima smisel za razgibano pripoved in za slikanje literarnih junakov, vse to pa je potrdil tudi z obsežno kriminalko Jezero. Še več: napisal je zelo berljivo in napeto kriminalko, kar je za slovensko literarno prizorišče precejšnja redkost. Več o kriminalki Jezero je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratek odlomek.

Pisatelj, publicist in filmski avtor Goran Vojnović je dobil prvega kresnika (in nagrado Prešernovega sklada) za romaneskni prvenec Čefurji, raus!, drugega pa za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela. Ali mu bo njegov tretji roman Figa prinesel tretjega kresnika, je ta hip še preuranjeno ugibati, zagotovo pa gre za izjemno zrelo romaneskno besedilo. Avtor je namreč ustvaril galerijo človeških usod iz različnih generacij, njegovi (anti)junaki pa se odločajo, kot se odločajo, tudi zapuščajo bližnje, hkrati pa so ljudje iz krvi in mesa. Zagotovo gre za pisateljev psihološko najbolj kompleksen roman, izjemen je tudi po svoji pripovedni strukturi s preudarno in prefinjeno izpeljano časovno postavitvijo. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: readcentral.org

Po petih zbirkah poezije Andrej Hočevar novo knjigo prvič podpisuje kot prozaist. V delo Dvojna napaka, s podnaslovom Poustvarjene zgodbe, je uvrstil vznemirljivo kratko prozo, ki prefinjeno in hkrati prostodušno odpira razmerje med stvarnim, ustvarjenim in poustvarjenim v leposlovju. Glavni protagonist vseh besedil je namreč – Andrej Hočevar. A morda je za knjigo še pomembneje, da so besedila, zbrana v njej, izjemno berljiva, odlikujejo pa jih dobra zgradba, tekoč jezik z močnimi dialogi, presenetljivi obrati in kompleksni liki. O njej in o svojem odnosu do Andreja Hočevarja Andrej Hočevar spregovori v pogovoru s Tino Kozin.

V zbirki Bralna znamenja (ureja jo Andrej Blatnik, izdaja pa Cankarjeva založba) je konec lanskega leta izšla strokovna študija z nekoliko literarnim naslovom Ime česa je konec knjige in z zgovornejšim podnaslovom Skrivnostne sile knjižnega trga. Napisala sta jo Miha Kovač, redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, in Rok Gregorin, analitik slovenskega knjižnega trga v Mladinski knjigi. Prvi avtor ponuja širšo sliko knjižnega trga, hkrati pa tudi s številkami odgovori na priljubljene esejistične napovedi o koncu knjige. Drugi avtor s pomočjo statistike zgoščeno predstavi značilnosti slovenskega trga, oba skupaj pa nazorno predstavita vijugavo in skrivnostno pot do knjižne uspešnice. Z njima se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Arhiv Cankarjeve založbe