Izšlo je

Na prvi pogled sta nesmrtnost in neumrljivost sinonima. Toda akademik Tine Hribar je v svoji najnovejši knjigi Nesmrtnost in neumrljivost analiziral razliko med njima in kako se pojavljata od prazgodovine dalje. Knjiga, njen podnaslov je Od šamanov do kristjanov, je prvi del trilogije, več o njeni tematiki pa je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: RTVSLO

»Precej nenavadno je, da se prvenec tako osredotoča na podrobnosti umiranja,« so besede, s katerimi se začne spremno besedilo Mateja Bogataja k romanu Rok trajanja. In čeprav temu lahko le pritrdimo, je treba dodati, da izjemno artikulirani romaneskni prvenec Gašperja Kralja, doktorja socialne antropologije, ni morbidna knjiga. Je težka, a ne zamorjena, predvsem pa se izvirno, tenkočutno in odkrito sooča s tistim, pred čimer (pre)pogosto zatiskamo oči: z zadnjimi trenutki človeškega življenja, z dejstvom, da ima prav vse na tem svetu svoj rok trajanja. Z avtorjem se pogovarja Tina Kozin.

Knjiga Slovenski pravični med narodi ni obsežna, obsega manj kot 170 strani, tudi po svoji velikosti ne sodi med velike knjige, toda s svojimi zgodbami pripoveduje o neizmernem človeškem pogumu, o velikih srcih, ki so se v najtežjih trenutkih druge svetovne vojne odločili za težjo pot brez izgovorov, za pogumno, pravo in človekoljubno dejanje. Naziv pravični podeljuje muzej Jad Vašem ljudem, ki niso Judje, a so v letih holokavsta rešili judovsko življenje iz nesebičnih vzgibov. Knjigo Slovenski pravični med narodi sta uredila Irena Šumi in Oto Luthar. V prvi del sta uvrstila pripovedi o pravičnih slovenskega rodu, v drugega pa zgodbe o pogumnih, ki bodo nekega dne morda dobili častni naziv. Prispevke so napisali (ob sourednikih) Boris Hajdinjak, Renato Podberšič, Ivo Jevnikar, Jasna Kontler – Salomon, večina pa jih je napisala Miriam Steiner Aviezer. Več o majhni véliki knjigi sta v pogovoru z Markom Goljo povedala Irena Šumi in Boris Hajdinjak, ob koncu oddaje pa lahko slišite tudi telefonsko izjavo Miriam Steiner Aviezer.

Na pobudo dr. Irene Šumi objavljamo še njen elektronski naslov [email protected], na katerega ji lahko pišete o človekoljubnih dejanjih iz let holokavsta.

Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj se še kako zaveda, da ne zadošča zgolj znanstveno preučevanje klimatskih sprememb in vseh tistih procesov na Zemlji in na nebu, ki spreminjajo in bodo lahko nepreklicno spremenili naše življenje, ampak da mora o usodi in prihodnosti našega planeta seznanjati širšo javnost. Tako je napisala že več knjig o okolijskih spremembah; naslov njene najnovejše knjige je Planet, ki ne raste. Rastejo tudi naše potrebe in želje, naši posegi v naravno ravnovesje so vse intenzivnejši, dokazov za porušeno ravnovesje je vsak dan več. Avtorica s knjigo nagovarja bralko in bralca zelo sistematično: predstavi osem najbolj perečih problemov, od podnebnih sprememb do kemičnega onesnaževanja, vedno pa nakaže tudi možne rešitve. Toda čeprav je knjiga razdeljena na dele, ni najmanjšega dvoma, da so problemi povezani, da so različne težave del istega procesa in da je porušeno ravnovesje najresnejši izziv za naše življenje na Zemlji. Več o problematiki in še čem je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, dober dan pred dnevom Zemlje, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Lučka Kajfež Bogataj. Foto: Blaž Samec/Delo

Alojz Ihan je leta 1986 s pesniško zbirko Srebrnik kot meteor zasijal na literarnem nebu; zanjo je zasluženo dobil nagrado Prešernovega sklada. Pozneje je sicer objavil še nekaj odmevnih zbirk, tudi z Jenkovo nagrado nagrajeno Južno dekle (1995), toda Ihan se je bolj in bolj uveljavljal kot imunolog. Vendar se literarnemu ustvarjanju ni povsem odrekel – pisal je pripovedna dela (med drugim roman Hiša (1997)), predvsem pa eseje. Za Državljanske eseje (2012) je dobil še eno ugledno nagrado, Rožančevo. V esejih avtor spretno prepleta medicinsko znanje in premislek o etičnih vprašanjih, ne miži pa niti pred problemi sodobnega slovenstva. Z najnovejšo zbirko esejev Čas nesmrtnosti nadaljuje svojo izzivalno esejistiko s predstavitvijo krionike, nato pa kot poznavalec predstavi, kaj lahko naredi sodobna medicina za optimalno življenjsko dobo, kaj pa slehernik. Ta del knjige bo sodobnemu bralcu v korist pri vsakdanjem življenju, sklepni del pa je prispevek k premisleku o našem odnosu do smrti. Kajti premislek o nesmrtnosti je seveda tudi premislek o smrti, tudi o samomoru. Tako da avtor tudi v svoji najnovejši zbirki esejev ohranja značilnosti svoje vznemirljive esejistike. Več o tematiki zbirke je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: MMC / Slavko Jerič

Da ima Ivana Djilas dar tudi za pisanje, ne le za teater, je postalo nesporno pred dobrima dvema letoma, ko je njena lucidna, prostodušna, ostro, a tudi duhovito formulirana Zgodba o neuspehu mahoma osvojila slovensko javnost – obenem pa spodbudila nastanek romana Hiša, ki je nedavno tudi izšel. O njem, o prepletanju družbenega in intimnega, o medgeneracijskih trkih in še o čem Ivana Djilas spregovori v pogovoru s Tino Kozin.

Na drugem zavihku romana Poletje v gostilni med drugim piše, da se je njegova avtorica Lara Paukovič rodila leta 1993, da je leta 2015 diplomirala iz primerjalne književnosti z nalogo Vermeer v romanesknem ciklu Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa ter da končuje magistrski študij. Avtorica piše kritike, kratke zgodbe in članke za različne slovenske revije in spletne portale, pri enem izmed njih, pri Koridorju je tudi literarna urednica. Poletje v gostilni je njen romaneskni prvenec. Tako med drugim drugi zavihek knjige, sam roman pa je berljiva podoba študentke Nastje, ki domnevno ve že zelo dosti o življenju, se pa njeno življenje dodobra spremeni, ko v poletnih dneh honorarno dela v srbski gosti nekje v ljubljanskih Črnučah in spozna mladega natakarja. Več o romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Manca Kocjančič

Seneka je v obdobju od leta 62, ko se je umaknil iz političnega življenja, in do zaukazanega samomora leta 65, napisal vrsto del, med drugim tragedijo Tiest. Pred časom jo je poslovenila klasična filologinja, dramaturginja in avtorica dramskih besedil Jera Ivanc. Prevod je izšel v zbirki Dialog z antiko (izdaja jo Alma Mater Europaea – Institutum Sudiorum Humanitatis). Po izidu prevajalkine Medeje in Ojdipa v prevodu Braneta Senegačnika je tako Tiest tretja Senekova tragedija v slovenščini in priložnost za pogovor o vznemirljivem avtorju. Pogovor Marka Golje z Jero Ivanc o grozljivem mačevanju kralja Atreja nad bratom Tiestom lahko poslušate tukaj in zdaj. Vabljeni.

Že pred četrt stoletja je dr. Tomo Virk v razpravi Lik Klementa Juga v delu Vladimirja Bartola analiziral vpliv legendarnega alpinista na pisateljevo delo, svoje zanimanje za Bartolovo ustvarjalnost in njen duhovnozgodovinski kontekst pa je sklenil pred kratkim s knjigo Bakle in diktatorji, s podnaslovom Jug, Bartol et consortes. Virkova knjiga je precej več kot analiza vplivov, je psihološka biografija avtorja Alamuta, ki je prehodil pod od očaranosti nad Jugom do odčaranosti. Pri snovanju monografije se je avtor in urednik Bartolovega Zbranega dela oprl tudi na pisateljeve dnevnike. Več o knjigi je dr. Tomo Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Igor Zaplatil/Delo

Leta 2000 je izšla prva knjiga (Z Everesta), pri kateri je (ob Davu Karničarju in Urbanu Golobu) kot avtor sodeloval pisatelj, alpinist in novinar Tadej Golob. Pozneje je Tadej Golob med drugim še zapisal Avtobiografijo Petra Vilfana in objavil obširni intervju z Goranom Dragićem, napisal pa je tudi vrsto leposlovnih del, za mladino romana Zlati zob in Kam je izginila Brina?, za odrasle pa Svinjske nogice (za ta roman je dobil kresnika) in Ali bomo ye! Z romanoma je avtor dokazal, da ni literarna muha enodnevnica, da ima smisel za razgibano pripoved in za slikanje literarnih junakov, vse to pa je potrdil tudi z obsežno kriminalko Jezero. Še več: napisal je zelo berljivo in napeto kriminalko, kar je za slovensko literarno prizorišče precejšnja redkost. Več o kriminalki Jezero je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratek odlomek.