Pet let po izidu odlične pripovedne zbirke Temna snov se je pisateljica in kritičarka Mojca Kumerdej predstavila z novim romanom Kronosova žetev in zanj zasluženo dobila nagrado Prešernovega sklada. Že z zgodbami v Temni snovi je dokazala, da je kot avtorica brezkompromisna, in takšna je tudi kot avtorica nagrajenega romana. Roman je koncentrična podoba kranjske dežele na prelomu iz 16. v 17. stoletje, ugašanja reformacije in širitve protireformacije, ter galerija človeških usod. Več o romanu, izdanem pri Beletrini, o njegovem zgodovinske kontekstu, polifoniji romanesknih glasov, romanesknem ritmu in še čem, je pisateljica povedala kmalu po izidu romana v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Jože Suhadolnik

Od izida prvenca leta 2008 je Veronika Dintinjana intenzivno navzoča na našem pesniškem polju, tako njena izvirna poezija kot njeni prevodi pa pričajo o tem, da gre za izjemno natančno, načitano in razmišljujočo avtorico s posebnim posluhom za poezijo. Svojo novo knjigo poezije V suhem doku predstavlja v pogovoru s Tino Kozin.

Filmski kritik, urednik, televizijski voditelj in publicist Marcel Štefančič, jr. je doslej objavil več deset knjig, ta hip zadnja je Branje Boba Dylana na klancu. Če je bila Nobelova nagrada za književnost Dylanu nekoliko presenečenje, pa Štefančičeva knjiga to pravzaprav ni. Štefančič, jr. že zdavnaj ni več zgolj filmski kritik, ampak je lucidni opazovalec in interpret družbenih dogodkov in družbenega dogajanja. Njegova knjiga o Dylanu je tako tudi knjiga o Ameriki in njeni kulturi, odlikuje pa se s količino informacij, s pripovedno energijo in zanimivimi interpretacijami. Več o knjigi je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: MMC/Miloš Ojdanić

V zbirki Nova lirika je konec lanskega leta izšla zbirka izbranih pesmi srbskega pesnika Ivana V. Lalića z naslovom Prostori upanja. Lalić (1931-1996) je bil v srbski liriki samosvoj pesniški glas, ni bil ne modernist in ne tradicionalist, ampak je ubesedoval tradicionalne teme in motive, med drugim tudi religiozne, na izrazito sodoben način. Njegove pesmi je poslovenil Peter Svetina, ki je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo predstavil Lalića in njegovo poezijo. Oddaja se konča s kratkim izborom Lalićevih pesmi v interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Peter Svetina. Foto: www.siol.net

Pesnik, esejist, prevajalec, televizijski urednik in literarni zgodovinar Jani Virk je predvsem pisatelj. Za zbirki kratkih zgodb Pogled na Tycho Brache je dobil nagrado Prešernovega sklada, pozneje je pisal predvsem romane, pred kratkim pa se je vrnil h kratki zgodbi. Pri Beletrini je objavil knjigo Med drevesi, zbirko sedmih kratkih zgodb. V njej je psihološko prepričljivo in pripovedno suvereno ubesedil stisko sodobnega slehernika. Z zgodbo Z roba igrišča je želel orisati »moč in sugestivnost sanj, ki jih starši pogosto sanjajo o prihodnosti svojih otrok; te sanje so lahko  močnejše od resničnosti, ko trčijo ob resničnost, pa od njih pogosto ostanejo le še ostri robovi razbitih sanj.« Tako pisatelj, več o svoji zbirki pa je Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

»Neizrečeno govori glasneje od izrečenega,« v svojem samostojnem pesniškem prvencu Nočne živali med drugim zapiše Mitja Drab. In za njegovo knjigo to tudi v resnici drži. Pesmi, ki svojo poetičnost črpajo iz vsakdanjih življenjskih situacij in trenutkov ter se mestoma lomijo v kratkoprozne okruške, so v izrekanju misli, sentenc, spoznanj in, ne nazadnje, tudi v slikanju prizorov pogosto zadržane ali do njih ironično odmaknjene. Mitja Drab, sicer raziskovalec s področja nanoznanosti na Univerzi v Ljubljani, se je na našem pesniškem polju predstavil že z revijalnimi in spletnimi objavami pesmi in kratkih zgodb, poleg tega pa je tudi soavtor zbirke Kadaver Hermione Granger, dobitnico nagrade za najboljšo samozaložniško knjigo na festivalu mlade literature Urška leta 2011. O knjigi Nočne živali bo spregovoril v pogovoru s Tino Kozin.

Dr. Mitja Reichenberg je v minulih letih obogatil tako muzikologijo kot filmologijo z vrstno knjig o filmski glasbi. Filmska glasba je tudi naslov njegove najnovejše knjige: v njej je avtor predstavil zgodovino filmske glasbe po desetletjih, pa zgoščeno slovensko filmsko glasbo, za nameček pa še posnetke in skladatelje, uvrščene na priloženi zgoščenki. Več o knjigi in še čem je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji pa je tudi kar nekaj filmske glasbe, tako skladbe Ericha Wolfganga Korngolda za film Morski orel, Stevena Pricea za Gravitacijo in Boruta Lesjaka za komedijo Ne čakaj na maj Františka Čapa – vse v izvedbi simfoničnega orkestra Cantabile pod dirigentskim vodstvom Marjana Grdadolnika. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Pater Karel Gržan si je tudi v svoji najnovejši knjigi z naslovom Vstanimo, v suženjstvo zakleti! zadal kar nekaj težkih nalog. Kot precej pojasni podnaslov knjige Stop smrtonosni igri polov! je med drugim analiziral razklanost slovenskega naroda in kako jo preseči, predvsem pa se je posvetil spravi. Več o knjigi bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, na koncu pa je voščil za praznike tudi vam, drage poslušalke in dragi poslušalci. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: MMC RTV SLO

Sociolog dr. Iztok Šori je v svoji prvi znanstveni monografiji z naslovom Samskost in s podnaslovom Med ideologijo družine in ideologijo izbire med drugim analiziral življenjski položaj samskih ter tako problematiziral marsikateri kliše o njih. Več o tematiki je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Klemen Korenjak

Pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila pripovedno zbirko Noben glas (s spremno besedo Tine Kozin). V zbirki je pretanjeno in prepričljivo opisala svet odraščanja mlade junakinje oziroma junakinj v zadnjih letih otroštva oziroma v zgodnjih najstniških letih. Junakinja zgodb zre v svet okoli sebe in svoje bližnje nekoliko naivno, hkrati pa razume več, kot si to lahko predstavljajo odrasli. Več o zbirki sedmih zgodb je povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi uvodne odstavke zgodbe Idina kocka. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Nada Zgank