Izšlo je

Pater Karel Gržan si je tudi v svoji najnovejši knjigi z naslovom Vstanimo, v suženjstvo zakleti! zadal kar nekaj težkih nalog. Kot precej pojasni podnaslov knjige Stop smrtonosni igri polov! je med drugim analiziral razklanost slovenskega naroda in kako jo preseči, predvsem pa se je posvetil spravi. Več o knjigi bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, na koncu pa je voščil za praznike tudi vam, drage poslušalke in dragi poslušalci. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: MMC RTV SLO

Sociolog dr. Iztok Šori je v svoji prvi znanstveni monografiji z naslovom Samskost in s podnaslovom Med ideologijo družine in ideologijo izbire med drugim analiziral življenjski položaj samskih ter tako problematiziral marsikateri kliše o njih. Več o tematiki je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Klemen Korenjak

Pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila pripovedno zbirko Noben glas (s spremno besedo Tine Kozin). V zbirki je pretanjeno in prepričljivo opisala svet odraščanja mlade junakinje oziroma junakinj v zadnjih letih otroštva oziroma v zgodnjih najstniških letih. Junakinja zgodb zre v svet okoli sebe in svoje bližnje nekoliko naivno, hkrati pa razume več, kot si to lahko predstavljajo odrasli. Več o zbirki sedmih zgodb je povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi uvodne odstavke zgodbe Idina kocka. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Nada Zgank

Pisateljica in restavratorka specialistka Lucija Stepančič se v svoji novi knjigi Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe vrača k formi kratke proze. V zvrstno zelo raznolikih besedilih – v knjigi srečamo tako klasično kratko zgodbo kot večdelno pripoved ali celo besedilo v obliki intervjuja – s presenetljivih perspektiv humorno razgalja tragikomedijo človeškega tkiva. Lucija Stepančič knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin.

Miha Mazzini je letos dobil nagrado kresnik za svoj roman Otroštvo, pred nami pa je že njegov novi roman Zemljevidi tujih življenj. Njegov junak je vdovec srednjih let, ki v Carigradu kupi ukradeno tablico. Tablica ga bolj in bolj obseda, njegovo življenje pa se nezadržno spreminja. Več o romanu je povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je v živo na knjižnem sejmu v Cankarjev domu v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Pesnik, esejist in tudi prevajalec Uroš Zupan je pri Cankarjevi založbi pred kratkim objavil pesniško zbirko Avtomobilski bluz. Marsikatero pesem v zbirki je zastavil že pred leti, dokončal pa šele v tej zbirki. Še bolj pa krepijo vtis zrelosti objavljene poezije pesmi, v katerih pesnik zelo umirjeno ubeseduje tako svet kot osebno izkušnjo in pogled vase. Zbirka vsebuje tudi esej Ars poetica (s podnaslovom Iz zgodovine ranljivosti) in tako predstavlja avtorja še v izpovedni, že kar intimni podobi. Več o zbirki Avtomobilski bluz je povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi naslovno pesem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

(Foto: Maj Pavček)

Pet let po izidu odlične pripovedne zbirke Temna snov se pisateljica in kritičarka Mojca Kumerdej predstavlja z novo knjigo, z romanom Kronosova žetev. Že z zgodbami v Temni snovi je dokazala, da je kot avtorica brezkompromisna, in takšna je tudi kot avtorica romana Kronosova žetev. Roman je koncentrična podoba kranjske dežele na prelomu iz 15. v 16. stoletju, ugašanja reformacije in širitve protireformacije, ter galerija človeških usod. Več o romanu, izdanem pri Beletrini, o njegovem zgodovinske kontekstu, polifoniji romanesknih glasov, romanesknem ritmu in še čem, je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Jože Suhadolnik

Pesnik in prevajalec Marjan Strojan tokrat podpisuje svojevrstni projekt: knjiga Pesmi iz iger namreč prinaša prevod izbranih delov iz Shakespearovih iger, ki so Strojana nagovorili kot poezija in jih je zato (nekatere znova) poslovenil v verzni in ritmično izraziti obliki. Tej poeziji v knjigi sledi poezija Marjana Strojana, in sicer pesmi, katerih izhodišče so Shakespearovi motivi, včasih tudi citati iz njegovih del in jim pesnik pravi variacije na Shakespeara. Posebna dragocenost knjige je tudi izčrpna in poglobljena spremna beseda.

Akademik Janko Kos je v svoji najnovejši knjigi Sociologija slovenske literature analiziral slovensko literaturo v socialnozgodovinskem kontekstu in v zgodovinskem razponu od ljudskega slovstva pa do literature, ki jo ustvarjajo avtorji rojeni v 60-letih 20. stoletja. Več o celostni metodologiji in nekaterih ugotovitvah je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, razmišljal pa je tudi o tem, zakaj še zmerom nimamo Zbranega dela Boža Voduška. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: www.ludliteratura.si

Zgodovinarka dr. Mateja Ratej je svojo prvo znanstveno monografijo Ruski diptih: iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS objavila leta 2014, naslednje leto je sledila znanstvena monografija Begunstvo profesorja Tofana: kulturnozgodovinski prerez Maribora v dvajsetih letih 20. stoletja, letos pa je avtorica izdala še podobno zasnovano delo Vojna po vojni: štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja. Vse tri monografije imajo skupni imenovalec: avtorica se je oprla na sodne spise in tako pred bralcem oživijo ljudje in njihove človeške usode in posledično tudi zgodovinski čas. To nedvomno velja tudi za monografijo Vojna po vojni: v njej je avtorica analizirala štiri presunljive usode kmečkih družin na Štajerskem v letih po prvi svetovni vojni. Moški so se iz vojne vračali v svet, ki se je spremenil, na spremembe pa so moški v prikazanih primerih reagirali z nasiljem, z umorom žena. Več o knjigi bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Sašo Bizjak