Pred kratkim je pri založbi Aristej, pri njeni zbirki humanistične in družboslovne zbirke Dialogi, izšla znanstvena monografija Književne dvoživke: slovenski mladinski problemski roman. Knjigo je napisala dr. Gaja Kos, tudi kritičarka, prevajalka in urednica, ki že leta spremlja mladinsko književnost. Avtorica je izbrano temo obravnavala iz različnih zornih kotov, med drugim iz historičnega, narativnega in tematskega, več o monografiji, ki vsebuje tudi povzetke vsebin slovenskih mladinskih problemskih romanov, pa je dr. Gaja Kos povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Bor Slana; vir: Siol.net.

Knjiga kratke proze Garaže je leposlovni prvenec Urbana Vovka, ki smo ga doslej poznali predvsem kot esejista, prevajalca in enega izmed naših najbolj uveljavljenih literanih kritikov. Garaže so zvrstno izmuzljiva, hibridna knjiga: v njej se prepletajo esejizem, fikcija, dnevniški in spominski zapis, prav spomin pa je tudi med osrednjimi motivno-tematskimi prvinami dela. O njem, svojem ustvarjanju in razumevanju hibridnih žanrov Urban Vovk spregovori v pogovoru s Tino Kozin.

Stephen Greenblatt, urednik Nortonove antologije angleške književnosti in Nortonove izdaje Zbranih del Williama Shakespearja, je začetnik in utemeljitelj novega historizma v literarni vedi. Njegova knjiga Will in svet, s podnaslovom Kako je Shakespeare postal Shakespeare, lepo ponazarja novi historizem na delu. Greenblatt je izjemen poznavalec bardove literature, ki pa svoje interpretacije zmerom znova kontekstualizira, iz zgodovine izbrska presenetljive detajle, jih sopostavlja motivom in temam Shakespearjevih besedil ter tako sestavlja ne le bardovo biografijo, ampak tudi izjemno berljivo in vznemirljivo interpretacijo njegove literature. Več o knjigi, ki jo je odlično prevedla Marija Zlatnar Moe in ki je izšla v zbirki Koda pri Beletrini, je povedal dramaturg in teatrolog dr. Tomaž Toporišič (v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Knjiga Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije (izšla je pred dnevi pri Celjski Mohorjevi družbi) ponuja več kot napoveduje naslov. Tako vsebuje biografsko študijo Franceta Martina Dolinarja o dr. Šuštarju, predvsem pa je njen avtor Jernej Vrtovec predstavil delovanje nadškofa že v letih pred osamosvojitvijo, ko je z vrsto konkretnih pobud prispeval k demokratizaciji Slovenije. Avtor monografije se podrobno posveti prizadevanjem nadškofa za spravo, prav tako dokumentirano pa predstavi tudi njegovo mednarodno delovanje, še zlasti v dneh vojne, in povojna prizadevanja za mednarodno priznanje mlade države. Več o knjigi, ki vsebuje vrsto fotografij in dokumentov, je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: www.jernejvrtovec.si

Kot prva knjiga v zbirki Lambda je leta 1990 izšla antologija homoerotične ljubezni v slovenski literaturi z naslovom Modra svetloba, dobrih petindvajset let pozneje pa je kot 122. knjiga v zbirki izšla antologija Brez besed ji sledim s sodobno evropsko lezbično poezijo. Pesmi je izbral in uredil Brane Mozetič, spremno besedo je napisala Nataša Velikonja. Več o antologiji boste izvedeli v oddaji Izšlo je: s soustvarjalcema antologije se je pogovarjal Marko Golja, Nataša Velikonja pa je tudi prebrala svojo pesem v prozi z naslovom Akt. Vabljeni k poslušanju.

Ob omembah nove knjige Nine Kokelj Piši mi, ko ti bo najlepše, lahko preberemo različne zvrstne oznake: da gre za fragmentarni roman, kratko prozo, pravljico. Verjetno tudi ne bi preveč zgrešili, če bi rekli, da je knjiga vse troje hkrati. A po drugi strani so te oznake ob nepresojni, gosti, ritmični avtorski govorici Nine Kokelj, iz katere pogosto težko povzamemo enoznačno, jasno razvidno fabulo, povsem nemočne – približa jo lahko le neposredno bralsko doživetje. O teh in drugih razsežnostih svoje pisave in seveda o knjigi Piši mi, ko ti bo najlepše, je Nina Kokelj spregovorila v pogovoru s Tino Kozin. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Najnovejša knjiga diplomata in esejista dr. Iztoka Simonitija z naslovom Deus vult in s podnaslovom O vrednotah kristjanov vsebuje ob avtorjevih esejih uvodno besedo akademika Tineta Hribarja Posvečenost mrtvih in vrnitev dobrega imena ter esej pesnice in esejistke Mete Kušar Z ateistom imava istega boga. Simoniti se odlikuje z ostrim, tudi polemičnim esejističnim peresom in tak je tudi kot sogovornik. Več o zbirki je povedal v pogovoru z Markom Goljo, med drugim je pojasnil, zakaj je napisal knjigo o vrednotah kristjanov in ne o vrednotah ateistov, razvil pa je tudi zanimivo interpretacijo Prešernovega Krsta pri Savici. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Napovednik

Filozof, sociolog, esejist, dramatik in velik ljubitelj nadaljevanke Twin Peaks Mirt Komel se je z romanom Pianistov dotik prvič predstavil kot pisatelj. Ob romanu se resda lahko komu zastavi vprašanje, ali gre za reminiscenco na življenje znamenitega interpreta Bachovih Goldbergovih variacij, toda pomembnejša je ugotovitev, da se avtor suvereno giblje v različnih svetovih, tako v svetu glasbe, psihologije, refleksije in čustev, hkrati pa to motivno-tematsko kompleksno tkivo spretno potujuje z metaliterarnimi posegi. Več o romanu je Mirt Komel povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

V minulih letih je pisatelj, dramatik, pesnik in kolumnist Peter Rezman ustvaril prepoznaven in prepoznan literarni opus. Za zbirko Skok iz kože je leta 2009 dobil nagrado fabula, z romanom Zahod jame pa se je leta 2013 uvrstil v ožji izbor za kresnika za najboljši roman minulega leta. Z romanom Tekoči trak se je Rezman uvrstil med deseterico in nekaj dni po objavi intervjuja bo znano, ali mu je uspelo ponoviti uspeh izpred treh let, toda najmanjšega dvoma ni, da je pisatelj ponovno napisal sugestiven, razgiban in večplasten roman o sodobni družbi, v kateri je dobiček najvišji imperativ, zaposleni pa zgolj proizvodni strošek. Več o romanu Tekoči trak je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Založba Goga

Pravnik in kolumnist Dino Bauk se je v svojem romanesknem prvencu lotil teme, ki so jo ubesedili le redki slovenski pisatelji – izbrisanih. Ob tem je ustvaril berljivo podobo polpreteklosti z galerijo različnih, otipljivih človeških usod, od Američanke Mary, ki je v Jugoslavijo konec osemdesetih let pripotovala kot mormonka, do ločenega birokrata na Ministrstvu za kulturo Petra, pokvarjenega menedžerja Gorana in Denisa, ki ga življenje iz najstniške vihre zanese v vihro balkanskih vojn. Več o romanu bo povedal njegov avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.