Izšlo je

Letošnji Nobelov nagrajenec za književnost Bob Dylan že dobrih pet desetletij pomembno sooblikuje sodobno glasbeno prizorišče, nagrada vseh nagrad pa dokazuje, da je vse bolj cenjen tudi kot pesnik. Zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je, ki je nastala lani ob izidu izbranih Dylanovih pesmi z naslovom Ni še mrak. Dylanove pesmi je izbral in poslovenil pesnik in kantavtor Matej Krajnc, tudi prevajalec Toma Waitsa in Leonarda Cohena, z njim se je pogovarjal Marko Golja. Slišali pa bomo tudi Dylanovo pesem Prividi Johanne: najprej v avtorjevi interpretaciji, nato pa še v interpretaciji dramskega igralca Blaža Šefa.

Foto: Albie Cullen

Šest let po izidu njenega knjižnega prvenca V roki in tri leta po izidu z Jenkovo nagrado ovenčane knjige Vesa v zgibi lahko beremo tretjo pesniško knjigo Anje Golob - Didaskalije k dihanju. O njej, njenem razmerju do predhodnic in o svojem odnosu do poezije spregovori Anja Golob v pogovori s Tino Kozin.

Aleš Berger je kot prevajalec obogatil slovensko prevodno književnost z vrsto prevodov izzivalnih in zahtevnih avtorjev, od Apollinairja, Bretona, Borgesa, Chara itd., kot urednik je urejal prestižno zbirko Kondor, kot gledališki kritik in esejist je vrednotil gledališko produkcijo, hkrati pa je razvijal osebno, še kako samosvojo avtorsko pisavo, ki se je v nekem hipu »morala« zgostiti v pripovedno delo, najprej v Zagatnih zgodbah in nato še v prav tako zbirki Omara v kleti. Okrogli življenjski jubilej je Berger obeležil s knjigo Povzetki, ki marsikaj pove o avtorju in njegovem času: simpatično, duhovito, berljivo. In tako kot jubilant ni bil nikoli samo urednik ali samo prevajalec, tudi njegova najnovejša knjiga ne pristaja na meje in se ne vpisuje zgolj v eno vrsto ali zvrst, ampak vsebuje zapiske sanj, kratko zgodbo, aforizme, take ali drugačne sezname, povzetke, in ne nazadnje tudi nekaj pesmi. Več o knjigi in tudi o sebi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

V četrtek, 15. junija zvečer, je predsednica komisije za Rožančevo nagrado Ifigenija Simonović razglasila letošnja nagrajenca. Jure Jakob je dobil nagrado za zbirko Hiše in drugi prosti spisi, Robert Simonišek pa za Trk prostorov. Nagrajenca, oba tudi pesnika, sta napisala zelo različni knjigi, več o nagrajenih esejih pa sta povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa sta tudi odlomek iz nagrajenih del. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Borut Živulović/Bobo

\t\t

Zgodovinar dr. Branko Marušič je pred kratkim objavil znanstveno monografijo z naslovom Doktor Karel Lavrič (1818-1876) in njegova doba. Kot pove že zgovorni naslov, je v njej predstavil uglednega slovenskega politika iz druge polovice 19. stoletja, ki je deloval, nastopal, organiziral in objavljal v Trstu, Tolminu, Ajdovščini in na Goriškem ter še marsikje. Več o politiku, ki je sodeloval tako v čitalniškem kot v taborniškem gibanju, in o knjigi, ki sta jo v zbirki Življenja in dela izdala Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Lavričeva knjižnica v Ajdovščini, je povedal dr. Marušič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Ludvik Grilc: Dr. Karel Lavrič

Akademik Izidor Cankar je bil samosvoja, izrazita, močna in ustvarjalna osebnost. Seznam področij, na katerih je uspešno in pomembno deloval, je izjemno dolg, zato si zagotovo zasluži uvrstitev v zbirko Album. Tudi album o Izidorju Cankarju (čeprav manjšega formata kot običajno) se odlikuje z nizom študij o njegovem delovanju, vsebuje pa še odlomke iz njegovih del in pisem, obilo fotografij in uvodno biografsko študijo o njem, ki jo je prispevala Alenka Puhar. Urednica albuma in avtorica uvodne študije bo več o Izidorju Cankarju povedala v oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, razmišljala pa bo tudi o tem, zakaj vsestranski intelektualec v današnji slovenski kulturni in zgodovinski zavesti nima mesta, ki si ga zasluži. Nikar ne zamudite.

Kalende, nova knjiga poezije Milana Vincetiča, je čudovit preplet racionalnega in neracionalnega: če k prvemu prištevamo, na primer, melodičnost, liričnost in pomensko razprtost pesmi, se zdita urejenost knjige ali medbesedilnost, ki zaznamuje pesmi, veliko bolj na strani racionalnega. Tudi v teh pesmih pa se kot osnovni vitalistični princip kaže erotika.

\t\t\t\t\t

Zgodovinar in diplomat dr. Andrej Rahten je na pragu poletja pri Celjski Mohorjevi družbi objavil še eno zanimivo zgodovinsko monografijo. Njen naslov je Od Majniške deklaracije do habsburške detronizacije, njen podnaslov pa Slovenska politika v času zadnjega habsburškega vladarja Karla. Več o knjigi, ki ima na veznem listu spredaj objavljene poskusne podpise cesarja Karla v različnih jezikih monarhije ob nastopu vladavine, na veznem listu zadaj pa podpise navzočih poslancev na ustanovni seji Jugoslovanskega kluba leta 1917, je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Andrej Pengov. Vir: Radio Kaos.

\t\t\t

Dr. Lilijana Burcar, izredna profesorica na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, je v minulih letih med drugim objavila knjigo Novi val nedolžnosti v otroški literaturi: Kaj sporočata Harry Potter in Lyra Srebrousta in univerzitetni učbenik, napisan v angleščini, o ameriški književnosti v njenem socio-političnem kontekstu, pred kratkim pa je pri založbi Sophia v zbirki Naprej! izšla njena knjiga Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe. Več o knjigi je povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Literarni zgodovinar Franci Just je pri založbi Franc-Franc objavil monografijo z naslovom Veršuši, pripovedávke in zménje o literarnem ustvarjanju v prekmurskem jeziku do leta 1919. Več o prvem delu načrtovane literarnozgodovinske trilogije o prekmurski književnosti bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa nam bo prebral tudi dve pesmi Jožefa Baše Miroslava. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Miran Hladnik