Knjiga Potonjena dežela prinaša izbor poezije avtorjev Bukovine, geografske in literarne pokrajine, ki je številnim Slovencem danes slabo poznana. Pri projektu so sodelovali trije prevajalci: Ana Jasmina Oseban, tudi pobudnica za nastanek knjige in avtorica izbora, Nada Grošelj in Vid Snoj. O poeziji in pesnikih - gre za avtorje judovskega porekla, ki so ustvarjali v nemščini -, pa tudi o Bukovini v oddaji spregovori Nada Grošelj.

Pisatelj Štefan Kardoš je bil kot soavtor romana Sekstant (skupaj z Normo Bale in Robertom Titanom Felixom) leta 2003 nominiran za kresnika. Veliki met mu je uspel pet let pozneje, ko je dobil kresnika za svoj prvi samostojni roman Rizling polka. Tri leta pozneje je bil z romanom Pobočje sončnega griča ponovno v ožjem izboru za ugledno nagrado, predvsem pa je znova dokazal svoj smisel za kompozicijo romana in za psihologijo romanesknih junakov. Z romanom Veter in odmev, objavljenim pri založbi Franc-Franc, Kardoš ni obnavljal že izpisanih romanesknih rešitev. Tako je Veter in odmev na prvi pogled roman o sodobni slovenski stvarnosti, pa roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Ana Kovač/ siol.net

Pred kratkim je Boštjan Videmšek, novinar časnika Delo, objavil svojo tretjo knjigo. Njen naslov je Na begu, podnaslov pa Moderni eksodus (2005–2016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam; knjiga vsebuje tudi fotografije Jureta Eržena. Več o knjigi in problematiki je Videmšek povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

S svojim četrtim romanom, z obsežnim delom z naslovom Intimno, se Gabriela Babnik med drugim vrača k tematiki prvenca, namreč k odnosu do temnopoltega moškega telesa, ki pa jo kompleksno nadgradi in preplete z identitetnimi in širšimi družbenimi vprašanji. V oddaji Izšlo je knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin.

7. marca, dan pred svetovnim dnevom Romov, je bil gost oddaje Izšlo je zgodovinar dr. Andrej Studen, avtor znanstvene monografije Neprilagojeni in nevarni, s podnaslovom Podoba in status Ciganov v preteklosti. Avtor v monografiji zgoščeno naniza vrsto primerov o tem, kako se je naša domnevno racionalna civilizacija pogosto obnašala iracionalno in nestrpno; več o monografiji je povedal v pogovoru z Markom Goljo - slišite ga lahko tukaj in zdaj. Vabljeni.

Foto: Uroš Abram

Butalce Frana Milčinskega seveda poznamo vsi. Toda ali jih res poznamo? Katere in kašne Butalce poznamo? Kakšna je bila njihova usoda? To so le nekatera vprašanja, na katera je odgovorila pesnica, pisateljica in literarna zgodovinarka dr. Barbara Simoniti z integralno izdajo Butalcev v zbirki Kondor. Več o pogumnih (in še kakšnih) junakih nam je urednica povedala na predvečer 1. aprila, v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, radijski kolega Miha Zor pa je za pokušino prebral humoresko Nakazna zver. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Barbara Simoniti

Foto: Jože Suhadolnik

Pesnik, prevajalec Seneke in Pindarja, klasični filolog ter esejist dr. Brane Senegačnik, dobitnik Rožančeve nagrade za knjigo Paralipomena poetica, je pred kratkim objavil zbirko študij o poeziji z naslovom Smrt lirike?. Nekaj dni po svetovnem dnevu poezije je več o knjigi, objavljeni pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, in njeni tematiki povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Ob 180. obletnici rojstva skladatelja Davorina Jenka sta Arhiv Republike Slovenije in Arhiv Srbije izdala zbornik o skladatelju, čigar pesem Lipa zelenela je je ponarodela in čigar himna Naprej, zastava slave je bodrila generacije Slovencev in različnih slovenskih vojska, še danes pa je himna Slovenske vojske. Zbornik sta souredila (tudi soavtorja) dr. Gregor Jenuš in dr. Franc Križnar; v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo sta predstavila ustvarjalca, ki kljub svojim uspehom in priljubljenosti na ozemlju današnje Slovenije ni dobil službe - to je dobil v Srbiji in tako je pomembno sooblikoval tudi srbsko glasbo, med drugim je skomponiral tudi srbsko himno Bože pravde. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Arhiv knjižnice

Sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne ostaja porajmos še vedno premalo znana stran iz evropske zgodovine. Zato je zbornik Porajmos: zamolčani genocid nad Romi še kako zanimivo branje. Njegovi soavtorji Vera Klopčič, Sandi Horvat, Marjan Toš, Filip Škiljan, Ana Bračič in Urša Valič so namreč osvetlili historični kontekst in potek uničevanja Romov, ki je kulminiralo v letih druge svetovne vojne in ki so ga izvajali nacisti ter njihovi sateliti in kolaboranti. S prispevkom Tolerantna mladina Ane Bračič o diskriminaciji Romov v Sloveniji in na Hrvaškem pa zbornik seže tudi v sodobnost. Zbornik sta uredili Vera Klopčič in Marjetka Bedrač, izdal ga je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Več o knjigi je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala njegova sourednica in soavtorica Vera Klopčič. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Enver Palalić

Piknik, peta leposlovna knjiga Nataše Sukič, je zvrstno izmuzljivo delo, saj jo lahko beremo bodisi kot roman bodisi kot zbirko kratke proze. Njeni glavni temi sta ljubezenska in bivanjska, povezujeta pa se v vprašanju posameznikove svobode in v vprašanju, kako ne samo vzpostaviti, temveč tudi živeti odnos, če smo vsi tako ali drugače ranjeni posamezniki. Avtorica knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin.