Dolgo je, kar je kakšna gledališka predstava v ljubljanski Drami spodbudila toliko debat o gledališču, o razmerju med dramskim besedilom in uprizoritvijo, o vlogi Drame danes itd., kot režija Jerneja Lorencija oziroma njegova postavitev (Jarryjevega) Ubuja. Toda Jarryjevo besedilo ni zanimivo samo zato, ker je v veliki meri odsotno v Lorencijevi postavitvi, ampak zaradi svoje bizarne, slikovite, sarkastične in brutalne podobe sveta. Pred kratkim so Jarryjeve igre izšle v prevodu Primoža Viteza in z njegovo spremno besedo v zbirki Kondor, več o zanimivem avtorju in njegovem delu ter o prevodu in (tudi) o uprizoritvi v ljubljanski Drami pa je povedal prevajalec v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

Pred kratkim je sociolog kulture dr. Jože Vogrinc pri založbi Studia humanitatis, v njeni zbirki Apes, objavil zbirko kratkih analitičnih besedil z naslovom Pojmovne prikazni in s podnaslovom Rešeto humanistike. V sedeminštiridesetih besedilih oziroma geslih (prvo je afne, zadnje pa vzdržen razvoj) je avtor analiziral kratke stike, ki so v analiziranih primerih kar pogosto posledica mehaničnega prevajanja iz tujih jezikov, zlasti angleščine. Več o pojmovnih prikaznih in še čem je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pesnik, esejist, pisatelj in prevajalec Milan Dekleva je v svojih pripovednih delih že večkrat ustvarjalno ubesedil usodo znanih Slovencev, med drugim zgodbo Dušana Pirjevca in z romanom Zmagoslavje podgan še posebej uspešno usodo Slavka Gruma. Z najnovejšim romanom Telo iz črk, s podnaslovom Roman o Almi, je subtilno, sugestivno in izvirno ubesedil nekaj prizorov iz življenja pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Čeprav je časovni razpon romana precejšen in čeprav je včasih postavljen v pretekli čas, drugič v sedanjik, in je včasih pripovedovan v prvi, drugič pa v tretji osebi ednine, ni najmanjšega dvoma, da gre za čustveno zelo intenzivno besedilo, avtorjev intimni poklon neuklonljivi in pogumni duši, ki ni pristajala na meje in kompromise. Več romanu, pa tudi o ilustracijah Anje Šlibar, je Dekleva povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Suzana Golubov

Karlo Koher, junak romana B52, najnovejše knjige Dušana Čatra, je moški v srednjih letih, ne pa tudi v krizi srednjih let, ki si jo zelo želi. Ne nazadnje je prav ta, kriza namreč, številnim njegovim prijateljem prinesla novo žensko, nov motor, ..., lepše življenje, pač. Na sledi lepšemu Karlo zapusti ženo, svobodneje zadiha, se tudi preseli na Kozjansko - a vsi njegovi koraki bolj kot na kaj drugega spominjajo na beg. O protagonistu svojega romana in o knjigi kot celoti Dušan Čater spregovori v pogovoru s Tino Kozin.

Pesnica Cvetka Lipuš se je s svojimi doslej objavljenimi pesniškimi zbirkami predstavila in uveljavila kot prepoznavna in vendar samosvoja avtorica. Pesmi v njeni najnovejši zbirki Kaj smo, ko smo so še vedno prepoznavno njene in vendar drugačne: pesniški izraz je na prvi pogled manj gostobeseden, zato toliko bolj čustveno intenziven, včasih pa tudi humoren. Več o o svoji sedmi pesniški zbirki nam je pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kar nekaj svojih pesmi. Če ste slučajno zamudili oddajo, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Napovednik.com

Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski in plodovit umetnik; lani je tako objavil za mlajše bralce roman Kit na plaži in zbirko Pesmi in pesmičice, za starejše pa zbirko dramskih besedil Mali nočni kvartet (zbirka je dobila naslov po eni izmed objavljenih dram, uprizorjeni v Prešernovem gledališču v Kranju), pesniško zbirko Kot belo, kot ljubezen in zbirko novel z naslovom Brskanja (naslovna novela je pripovedna različica drame Mali nočni kvartet). V zbirki Brskanja, objavljeni pri založbi Goga in s spremno besedo Aljoše Harlamova, je avtor nekoliko ubesedil tudi zgodbo svojega starega očeta, etnologa Vinka Möderndorferja, več o njej pa je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Če ste slučajno zamudili oddajo, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Pesnik in literarni zgodovinar dr. David Bandelj je v dobrem desetletju objavil več pesniških zbirk in znanstvenih monografij; tako pri koprski Univerzitetni založbi Annales tudi zbirko literarnozgodovinskih razprav Obrazi slovenske literature. Več o njej, svojem razumevanju poslanstva literarne zgodovine in tudi o načrtih za naprej je dr. Bandelj povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v novogoriškem studiu Radiotelevizije Slovenija. Nikar ne zamudite.

Miha Mazzini je knjigo Otroštvo opredelil kot avtobiografski roman v izmišljenih slikah. Že ta oznaka nakazuje, da je delo, v katerem avtor seže v najranejša leta svojega odraščanja, svojevrstni hibrid, preplet stvarnega in fikcijskega, branje knjige pa to le še potrdi. Miha Mazzini knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin.

Andrej Rozman Roza je zelo vsestranski ustvarjalec: piše poezijo za mlade in mlade po srcu, prozo, igre, prevaja, režira in zagotovo ustvarja še na kakem področju. Izid njegovega izbranega dela z naslovom Gleda kondor avion je seveda veliko priznanje, skoraj neke vrste kanonizacija avtorja, ki je svojo literarno pot začel na obrobju kulturnega prostora, nato pa od knjige do knjige in od predstave do predstave zmerom znova dokazal, da se Slovenci lahko tikamo s humorjem. Izbor je pripravil Andrej Koritnik, vanj je uvrstil tako umetnikove pesmi, kot odlomke iz iger in krajša pripovedna besedila, sklepa pa ga umetnikova bibliografija, delo Matjaža Hočevarja. Za oddajo Izšlo je se je s priljubljenim avtorjem pogovarjal Marko Golja; pesnik pa je v oddaji prebral tudi tri svoje pesmi, oddajo pa je sklenil z voščilom .

Prvo pesniško zbirko z naslovom Zlati prah tlečega upanja in s podnaslovom Meditativne skice je p. Pavle Jakop objavil leta 1998, letos pa je pri založbi Družina in z uvodno besedo p. Edvarda Kovača objavil svojo četrto pesniško zbirko Potapljanja. Predstavil jo je v pogovoru z Markom Goljo, v kratki zastranitvi je odgovoril tudi na vprašanje, zakaj tako poudarjamo razlike, prebral pa je kar štiri svoje pesmi. Če ste slučajno zamudili oddajo, ko je bila na programu, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Jure Vovk