Dr.Dušan Plut je kot redni profesor na Oddelku za geografijo sistematično in kompleksno preučeval degradacijo okolja. Njegova znanstvena študija Sonaravni razvoj Slovenije - priložnosti in pasti je zagotovo knjiga za naš čas. V njej namreč avtor kritično analizira razvojni model neskončne rasti in kot njegovo alternativo ponuja sonaravni razvoj. Več o knjigi, problematiki, pa tudi o marsikateri aktualni temi, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne preslišite.

Po knjigah Marina Cvetajeva in Ujeti duh je Poskus sobe tretji slovenski knjižni izbor leposlovja Marine Cvetajeve. Velika ruska avtorica, ki za svojega življenja ni doživela pravega priznanja, danes pa je v domovini domala kultna pesnica, se nam tokrat predstavlja v prevodu Andreje Kalc, in sicer z besedili, ki so nastajala v začetku njenega pariškega obdobja. O knjigi Poskus sobe ter o Marini Cvetajevi bosta v pogovoru s Tino Kozin spregovorila prevajalka ter urednik Gašper Malej.

Pesnik, pisatelj, prevajalec, politik in esejist dr. Andrej Capuder je dobil Rožančevo nagrado za zbirko Povest o knjigah, objavljeno konec lanskega leta pri Slovenski matici. Žirija je o nagrajeni zbirki zapisala, “da sicer ni parafraza Rožančevega Romana o knjigah, a jo naseljuje podoben duh: duh tiste zavezanosti branju, ki se je tako zelo zbližalo z življenjem in občutenjem soljudi okoli sebe, da življenje, gledano z razgledne točke starosti, brez knjig ne bi moglo biti isto, kot je bilo v njihovi družbi.” Več o nagrajeni zbirki, ki je razdeljena na štiri del (Deček, Mladenič, Mož, Starec), in svojem odnosu do knjig, bo lavreat povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo, morda pa bo prebral tudi kak odlomek iz knjige. Nikar ne zamudite.

Pisateljica, esejistka in prevajalka Erica Johnson Debeljak je leta 2012 objavila svojo prvo kriminalko o inšpektorju Subanu z naslovom Antifa cona, letos pa ji je prav tako pri založbi Modrijan sledila Tovarna koles. V njej inšpektor Suban v prestolnici išče svojo hči, ki je nenadoma izginila. Njegov tokratni primer tako ni primer več, ampak je tudi priložnost za premislek o lastnem življenju. Prva pripovedna linija tako spremlja njegovo iskanje, druga pa predstavlja intimni svet pogrešanje. Zgolj žanrski obrazci so tako sugestivno dopolnjeni s psihološkim portretiranjem, roman pa se odlikuje tudi s pronicljivimi opisi glavnega mesta. Več o romanu bosta povedali avtorica romana Erica Johnson Debeljak in njegova prevajalka Maja Novak – v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Na pragu poletja je dr. Dragan Petrovec v zbirki Dokumenta pri založbi Modrijan objavil knjigo Nasilje pod masko, zbirko esejev, v katerih predstavlja in analizira različne oblike nasilja, ki so – v narekovajih – sprejemljive najpogosteje zaradi tradicije, pa tudi iz drugih razlogov. Doktor Petrovec med drugim analizira primere medicinskega nasilja, tako primer prisilnega zdravljenja homoseksualnosti na Hrvaškem v 21. stoletju, pa psihiatrizacijo normalnosti in nasilje starejših študentov medicine nad mlajšimi v Oražnovem študentskem domu. Več o nasilju pod masko običajev, tradicije, iniciacijskih procesov in domnevno sprejemljivega bo doktor Petrovec povedal v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je, ob izzvenu poletja.

Ena izmed najbolj priljubljenih sodobnih ameriških avtoric, dobitnica številnih uglednih nagrad in priznanj – med drugim tudi eminentne Pulitzerjeve nagrade – Mary Oliver, je bila slovenskim bralcem do knjižnega izbora pesmi, ki je pod naslovom Zakaj se zbujam zgodaj, izšel nedavno,  domala neznana. Poezijo te zelo samosvoje pesnice ustvarjalno poudarjeno navdihuje narava, tematsko pa se giblje med temnejšo introspekcijo, lucidnimi bivanjskimi uvidi in svetlejšimi besedili bivanjske pomiritve. Izbor pesmi je pripravila in prevedla Tanja Ahlin, ki bo avtorico in njeno poetiko predstavila v pogovoru s Tino Kozin.

Pesnik Jean-Joseph Rabearivelo se je rodil 4. marca 1903 v mestu Tanarive, v bodočem glavnem mestu vzhodnoafriške države Madagaskar (danes Antananarivo), umrl je 22. junija 1937 v rojstnem mestu. Pri trinajstih letih so ga zaradi mlačne vere izključili iz jezuitskega kolegija  Saint Michel in takrat je poznal zgolj osnove francoščine. Toda v naslednjih letih se je sam izobraževal in tako pridobil zelo široko razgledanost. Domačega otoka sicer ni nikoli zapustil, je pa objavljal v francoskih in belgijskih revijah (med drugim si je dopisoval z Antonom Debeljakom, urednikom in prevajalcem antologije Moderna francoska poezija). Poezijo je pisal v rojstni malgaščini in francoščini; to je razvidno tudi iz njegove beležnice, kjer so zapisane pesmi v obeh jezikih. To velja tudi za zbirki Skorajsanje in Prevedeno iz noči, ki ju je za zbirko Nova lirika poslovenil Aleš Berger. Več o Rabearivelu bo povedal prevajalec v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi nekaj pesnikovih pesmi v interpretaciji dramskega igralca Gregorja Grudna.

Pesnik, esejist, prevajalec in urednik Aleš Šteger je pred kratkim v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga objavil novo pesniško zbirko. Njen naslov je na prvi pogled paradoksalen: Nad nebom pod zemljo, toda tak naslov pripravlja bralko in bralca na bralsko dogodivščino. Šteger je namreč pretežen del pesmi napisal ob srečanju z drugačnimi svetovi in tujimi, tudi nerazumljivimi kraji. Tako je razsredinil svojo poezijo, hkrati pa izzval oziroma povabil bralka in bralca, da vztrajata in vstopita v nekoliko drugačne svetove. Več o zbirki nam bo povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi nekaj pesmi.

Kot 60. knjiga v zbirki Novi pristopi (izdaja jo Literarno-umetniško društvo Literatura) je izšla znanstvena monografija Parzival še išče gral? Delo je napisal dr. Jani Virk. Čeprav gre za predelavo doktorata, je še kako vidno, da obravnavane teme Parsifala, grala, iskateljstva, srednjeveške kulture, sodobne proze in filma avtorja zelo zanimajo, verjetno že desetletja. Več o monografiji z dolgim podnaslovom Arhetipski motivi v Parzivalu Wolframa von Eschenbacha in njihova recepcija v novejši nemški književnosti ter v sodobni filmski produkciji bo avtor povedal v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.

Boris Jovanović Kastel velja za najpomembnejšega črnogorskega pesnika, ki piše o Sredozemlju. Avtorski pečat njegovi pesniški govorici daje koherentnost motivike in podobja, ki se dosledno razraščata iz sredozemske zgodovine, kulture in mitologije. A ta poezija, ki na motivni ravni nenehno obuja preteklo, s tematiko razkriva, da je njen avtor luciden, brezkompromisen in senzibilen opazovalec našega tukaj in zdaj, z vsemi njegovimi moralno-etičnimi deviacijami. Knjigo Kosilo na čeri je v slovenščino prevedel Ivan Dobnik, ki bo o njej in o Borisu Jovanoviću Kastelu spregovoril v pogovoru s Tino Kozin.