Izšlo je

Pesnica in esejistka Meta Kušar je svojo prvo pesniško zbirko napisala pri dvajsetih letih, nato pa je čakala prav toliko let, da je zbirka tudi izšla. Toda naj je imela njena pot do uveljavitve kar nekaj ovinkov, je bilo preteklih nekaj let zanjo zelo uspešnih. Leta 2010 je njena zbirka Ljubljana izšla ponovno v slovensko-angleški izdaji, leta 2012 je umetnica dobila Rožančevo nagrado za zbirko esejev Kaj je poetično ali Ura ilegale, leta 2014 je izšla njena peta pesniška zbirka Vrt, za katero je letos dobila Veronikino nagrado ... V zbirki objavljene pesmi so amalgam osebne izkušnje in duhovnih tradicij, iskanj, trenutnih doživetij, tudi narave, in subtilne misli. Več o svoji poeziji je Meta Kušar povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi pesmi Šoja in Težka resničnost. Vabljeni k poslušanju.

Znanstvena monografija Migracije in kriminaliteta, objavljena kot 24. knjiga v zbirki Migracije pri Založbi ZRC SAZU, ima zgovoren podnaslov: Pogled čez meje stereotipov in predsodkov. Njen avtor dr. Aleš Bučar Ručman, docent na Fakulteti za varnostne vede, je v monografiji postavil razmerje med migracijami in kriminaliteto v širši družbeni kontekst, hkrati pa je naslovno temo analiziral tudi na terenu, v Velenju. Avtor je tako argumentirano problematiziral stereotipe, predvsem pa je nazorno predstavil strukturno nasilje, navzoče tudi v sodobni slovenski družbi. Več o monografiji pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z avtorjem monografije.

Boris Pahor je v svoji najnovejši knjigi Rdeči trikotniki opisal koncentracijska taborišča, v katerih je bil kot rdeči trikotnik, kot politični interniranec zaprt, pa tudi ostala koncentracijska taborišča, v katerih so trpeli in umirali politični zaporniki različnih prepričanj. Pogovor s Pahorjem o koncentracijskih taboriščih, pa tudi o spravi je v knjižnici Borisa Pahorja na Proseku pri Trstu posnel Marko Golja.

Dr.Dušan Plut je kot redni profesor na Oddelku za geografijo sistematično in kompleksno preučeval degradacijo okolja. Njegova znanstvena študija Sonaravni razvoj Slovenije - priložnosti in pasti je zagotovo knjiga za naš čas. V njej namreč avtor kritično analizira razvojni model neskončne rasti in kot njegovo alternativo ponuja sonaravni razvoj. Več o knjigi, problematiki, pa tudi o marsikateri aktualni temi, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne preslišite.

Po knjigah Marina Cvetajeva in Ujeti duh je Poskus sobe tretji slovenski knjižni izbor leposlovja Marine Cvetajeve. Velika ruska avtorica, ki za svojega življenja ni doživela pravega priznanja, danes pa je v domovini domala kultna pesnica, se nam tokrat predstavlja v prevodu Andreje Kalc, in sicer z besedili, ki so nastajala v začetku njenega pariškega obdobja. O knjigi Poskus sobe ter o Marini Cvetajevi bosta v pogovoru s Tino Kozin spregovorila prevajalka ter urednik Gašper Malej.

Pesnik, pisatelj, prevajalec, politik in esejist dr. Andrej Capuder je dobil Rožančevo nagrado za zbirko Povest o knjigah, objavljeno konec lanskega leta pri Slovenski matici. Žirija je o nagrajeni zbirki zapisala, “da sicer ni parafraza Rožančevega Romana o knjigah, a jo naseljuje podoben duh: duh tiste zavezanosti branju, ki se je tako zelo zbližalo z življenjem in občutenjem soljudi okoli sebe, da življenje, gledano z razgledne točke starosti, brez knjig ne bi moglo biti isto, kot je bilo v njihovi družbi.” Več o nagrajeni zbirki, ki je razdeljena na štiri del (Deček, Mladenič, Mož, Starec), in svojem odnosu do knjig, bo lavreat povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo, morda pa bo prebral tudi kak odlomek iz knjige. Nikar ne zamudite.

Pisateljica, esejistka in prevajalka Erica Johnson Debeljak je leta 2012 objavila svojo prvo kriminalko o inšpektorju Subanu z naslovom Antifa cona, letos pa ji je prav tako pri založbi Modrijan sledila Tovarna koles. V njej inšpektor Suban v prestolnici išče svojo hči, ki je nenadoma izginila. Njegov tokratni primer tako ni primer več, ampak je tudi priložnost za premislek o lastnem življenju. Prva pripovedna linija tako spremlja njegovo iskanje, druga pa predstavlja intimni svet pogrešanje. Zgolj žanrski obrazci so tako sugestivno dopolnjeni s psihološkim portretiranjem, roman pa se odlikuje tudi s pronicljivimi opisi glavnega mesta. Več o romanu bosta povedali avtorica romana Erica Johnson Debeljak in njegova prevajalka Maja Novak – v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Na pragu poletja je dr. Dragan Petrovec v zbirki Dokumenta pri založbi Modrijan objavil knjigo Nasilje pod masko, zbirko esejev, v katerih predstavlja in analizira različne oblike nasilja, ki so – v narekovajih – sprejemljive najpogosteje zaradi tradicije, pa tudi iz drugih razlogov. Doktor Petrovec med drugim analizira primere medicinskega nasilja, tako primer prisilnega zdravljenja homoseksualnosti na Hrvaškem v 21. stoletju, pa psihiatrizacijo normalnosti in nasilje starejših študentov medicine nad mlajšimi v Oražnovem študentskem domu. Več o nasilju pod masko običajev, tradicije, iniciacijskih procesov in domnevno sprejemljivega bo doktor Petrovec povedal v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je, ob izzvenu poletja.

Ena izmed najbolj priljubljenih sodobnih ameriških avtoric, dobitnica številnih uglednih nagrad in priznanj – med drugim tudi eminentne Pulitzerjeve nagrade – Mary Oliver, je bila slovenskim bralcem do knjižnega izbora pesmi, ki je pod naslovom Zakaj se zbujam zgodaj, izšel nedavno,  domala neznana. Poezijo te zelo samosvoje pesnice ustvarjalno poudarjeno navdihuje narava, tematsko pa se giblje med temnejšo introspekcijo, lucidnimi bivanjskimi uvidi in svetlejšimi besedili bivanjske pomiritve. Izbor pesmi je pripravila in prevedla Tanja Ahlin, ki bo avtorico in njeno poetiko predstavila v pogovoru s Tino Kozin.

Pesnik Jean-Joseph Rabearivelo se je rodil 4. marca 1903 v mestu Tanarive, v bodočem glavnem mestu vzhodnoafriške države Madagaskar (danes Antananarivo), umrl je 22. junija 1937 v rojstnem mestu. Pri trinajstih letih so ga zaradi mlačne vere izključili iz jezuitskega kolegija  Saint Michel in takrat je poznal zgolj osnove francoščine. Toda v naslednjih letih se je sam izobraževal in tako pridobil zelo široko razgledanost. Domačega otoka sicer ni nikoli zapustil, je pa objavljal v francoskih in belgijskih revijah (med drugim si je dopisoval z Antonom Debeljakom, urednikom in prevajalcem antologije Moderna francoska poezija). Poezijo je pisal v rojstni malgaščini in francoščini; to je razvidno tudi iz njegove beležnice, kjer so zapisane pesmi v obeh jezikih. To velja tudi za zbirki Skorajsanje in Prevedeno iz noči, ki ju je za zbirko Nova lirika poslovenil Aleš Berger. Več o Rabearivelu bo povedal prevajalec v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi nekaj pesnikovih pesmi v interpretaciji dramskega igralca Gregorja Grudna.