Izšlo je

Ob 180. obletnici rojstva skladatelja Davorina Jenka sta Arhiv Republike Slovenije in Arhiv Srbije izdala zbornik o skladatelju, čigar pesem Lipa zelenela je je ponarodela in čigar himna Naprej, zastava slave je bodrila generacije Slovencev in različnih slovenskih vojska, še danes pa je himna Slovenske vojske. Zbornik sta souredila (tudi soavtorja) dr. Gregor Jenuš in dr. Franc Križnar; v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo sta predstavila ustvarjalca, ki kljub svojim uspehom in priljubljenosti na ozemlju današnje Slovenije ni dobil službe - to je dobil v Srbiji in tako je pomembno sooblikoval tudi srbsko glasbo, med drugim je skomponiral tudi srbsko himno Bože pravde. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Arhiv knjižnice

Sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne ostaja porajmos še vedno premalo znana stran iz evropske zgodovine. Zato je zbornik Porajmos: zamolčani genocid nad Romi še kako zanimivo branje. Njegovi soavtorji Vera Klopčič, Sandi Horvat, Marjan Toš, Filip Škiljan, Ana Bračič in Urša Valič so namreč osvetlili historični kontekst in potek uničevanja Romov, ki je kulminiralo v letih druge svetovne vojne in ki so ga izvajali nacisti ter njihovi sateliti in kolaboranti. S prispevkom Tolerantna mladina Ane Bračič o diskriminaciji Romov v Sloveniji in na Hrvaškem pa zbornik seže tudi v sodobnost. Zbornik sta uredili Vera Klopčič in Marjetka Bedrač, izdal ga je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Več o knjigi je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala njegova sourednica in soavtorica Vera Klopčič. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Enver Palalić

Piknik, peta leposlovna knjiga Nataše Sukič, je zvrstno izmuzljivo delo, saj jo lahko beremo bodisi kot roman bodisi kot zbirko kratke proze. Njeni glavni temi sta ljubezenska in bivanjska, povezujeta pa se v vprašanju posameznikove svobode in v vprašanju, kako ne samo vzpostaviti, temveč tudi živeti odnos, če smo vsi tako ali drugače ranjeni posamezniki. Avtorica knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin.

Dolgo je, kar je kakšna gledališka predstava v ljubljanski Drami spodbudila toliko debat o gledališču, o razmerju med dramskim besedilom in uprizoritvijo, o vlogi Drame danes itd., kot režija Jerneja Lorencija oziroma njegova postavitev (Jarryjevega) Ubuja. Toda Jarryjevo besedilo ni zanimivo samo zato, ker je v veliki meri odsotno v Lorencijevi postavitvi, ampak zaradi svoje bizarne, slikovite, sarkastične in brutalne podobe sveta. Pred kratkim so Jarryjeve igre izšle v prevodu Primoža Viteza in z njegovo spremno besedo v zbirki Kondor, več o zanimivem avtorju in njegovem delu ter o prevodu in (tudi) o uprizoritvi v ljubljanski Drami pa je povedal prevajalec v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

Pred kratkim je sociolog kulture dr. Jože Vogrinc pri založbi Studia humanitatis, v njeni zbirki Apes, objavil zbirko kratkih analitičnih besedil z naslovom Pojmovne prikazni in s podnaslovom Rešeto humanistike. V sedeminštiridesetih besedilih oziroma geslih (prvo je afne, zadnje pa vzdržen razvoj) je avtor analiziral kratke stike, ki so v analiziranih primerih kar pogosto posledica mehaničnega prevajanja iz tujih jezikov, zlasti angleščine. Več o pojmovnih prikaznih in še čem je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pesnik, esejist, pisatelj in prevajalec Milan Dekleva je v svojih pripovednih delih že večkrat ustvarjalno ubesedil usodo znanih Slovencev, med drugim zgodbo Dušana Pirjevca in z romanom Zmagoslavje podgan še posebej uspešno usodo Slavka Gruma. Z najnovejšim romanom Telo iz črk, s podnaslovom Roman o Almi, je subtilno, sugestivno in izvirno ubesedil nekaj prizorov iz življenja pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Čeprav je časovni razpon romana precejšen in čeprav je včasih postavljen v pretekli čas, drugič v sedanjik, in je včasih pripovedovan v prvi, drugič pa v tretji osebi ednine, ni najmanjšega dvoma, da gre za čustveno zelo intenzivno besedilo, avtorjev intimni poklon neuklonljivi in pogumni duši, ki ni pristajala na meje in kompromise. Več romanu, pa tudi o ilustracijah Anje Šlibar, je Dekleva povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Suzana Golubov

Karlo Koher, junak romana B52, najnovejše knjige Dušana Čatra, je moški v srednjih letih, ne pa tudi v krizi srednjih let, ki si jo zelo želi. Ne nazadnje je prav ta, kriza namreč, številnim njegovim prijateljem prinesla novo žensko, nov motor, ..., lepše življenje, pač. Na sledi lepšemu Karlo zapusti ženo, svobodneje zadiha, se tudi preseli na Kozjansko - a vsi njegovi koraki bolj kot na kaj drugega spominjajo na beg. O protagonistu svojega romana in o knjigi kot celoti Dušan Čater spregovori v pogovoru s Tino Kozin.

Pesnica Cvetka Lipuš se je s svojimi doslej objavljenimi pesniškimi zbirkami predstavila in uveljavila kot prepoznavna in vendar samosvoja avtorica. Pesmi v njeni najnovejši zbirki Kaj smo, ko smo so še vedno prepoznavno njene in vendar drugačne: pesniški izraz je na prvi pogled manj gostobeseden, zato toliko bolj čustveno intenziven, včasih pa tudi humoren. Več o o svoji sedmi pesniški zbirki nam je pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kar nekaj svojih pesmi. Če ste slučajno zamudili oddajo, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Napovednik.com

Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski in plodovit umetnik; lani je tako objavil za mlajše bralce roman Kit na plaži in zbirko Pesmi in pesmičice, za starejše pa zbirko dramskih besedil Mali nočni kvartet (zbirka je dobila naslov po eni izmed objavljenih dram, uprizorjeni v Prešernovem gledališču v Kranju), pesniško zbirko Kot belo, kot ljubezen in zbirko novel z naslovom Brskanja (naslovna novela je pripovedna različica drame Mali nočni kvartet). V zbirki Brskanja, objavljeni pri založbi Goga in s spremno besedo Aljoše Harlamova, je avtor nekoliko ubesedil tudi zgodbo svojega starega očeta, etnologa Vinka Möderndorferja, več o njej pa je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Če ste slučajno zamudili oddajo, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Pesnik in literarni zgodovinar dr. David Bandelj je v dobrem desetletju objavil več pesniških zbirk in znanstvenih monografij; tako pri koprski Univerzitetni založbi Annales tudi zbirko literarnozgodovinskih razprav Obrazi slovenske literature. Več o njej, svojem razumevanju poslanstva literarne zgodovine in tudi o načrtih za naprej je dr. Bandelj povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v novogoriškem studiu Radiotelevizije Slovenija. Nikar ne zamudite.