Izšlo je

Šest let po pesniški zbirki Leto brez idej je izšla šesta knjiga poezije Andreja Hočevarja, knjiga z naslovom Seznam. Na tematski in vsebinski ravni jo, ob drugem, zaznamuje dvom v vse gotovosti, razvidnosti in samoumevnosti, na oblikovni pa preskok k narativnejši poeziji in razpiranje jezika.

Foto: STA

Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: piše kratke zgodbe, romane, drame, komedije in eseje, režira filme in v gledališču ter operi. Z najnovejšim romanom Druga preteklost je spet presegel samega sebe: napisal je celosten roman, ki se sicer dogaja v izmišljenem kraju Dolina, toda kopica podrobnosti prepriča, da gre za avtorjev poskus napisati velik slovenski roman o naši preteklosti in o tem kako preživeti preteklost, da nas ne posrka. Zgodovinsko snov, romaneskno »resnico« je pisatelj spretno potujeval tudi tako, da je v romaneskno tkivo vtkal vrstice in strani o nastajanju romana; obe ravni, zgodbo in njeno metaraven, pa je združil v berljivo celoto, ki se odlikuje tudi z vsemi značilnostmi pisateljevega dosedanjega opusa.

Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj.

Urugvajski pesnik Mario Benedetti je zapisal v pesmi Dobri fantje, »da smo bili ateisti dobri fantje«, pesem je izšla v knjigi njegovih izbranih pesmi Drugo nebo, ta pa – tako kot zbirki Zakaj tonejo Benetke bošnjaškega pesnika Abdulaha Sidrana in Zid kot avtoportret češkega pesnika Vladimirja Holana – v najnovejšem letniku zbirke Nova lirika. Več o pesnikih in njihovi poeziji so v oddaji Izšlo je povedali njihovi prevajalci Nives Vidrih, Uroš Zupan in Sara Virk (v pogovoru z Markom Goljo), Holanovo pesem Najini hčerkici Kateřini, Sidranov Zapis o čudežu in Benedettijevo pesem Ne reši se pa je občuteno interpretiral Renato Horvat. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Pisatelj in prevajalec Boris Jukić se je knjižno predstavil leta 1980 s kratkim romanom Ukleta graščina in z elegantno prozo nemudoma opozoril nase. Pozneje je objavil še več pripovednih del, pred meseci pa je založba Mladinska knjiga počastila njegov okrogli življenjski jubilej z izdajo novelistične zbirke Umetnost lokostrelstva v ugledni Jubilejni zbirki. Avtor je v knjigo uvrstil novele Hiša, Orglar, Klavir in naslovno Umetnost lokostrelstva. Motivno-tematsko se novele razlikujejo, o njih lepo piše Matej Bogataj v spremni besedi, toda najmanjšega dvoma ni, da imajo objavljene novele skupni imenovalec – značilno avtorjevo pripoved, v kateri imajo zelo pomembno mesto detajli in izpuščene informacije. Več o zbirki je povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

(Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav)

Tri leta po izidu svojega odmevnega knjižnega prvenca, knjige kratke proze Zeleni fotelj, se Anja Mugerli predstavlja z novim delom, z romanom Spovin. Tudi v njem se subtilno posveča medčloveškim odnosom – kompleksnim, napornim ali celo travmatičnim –, osišče večplastne pripovedi pa predstavlja spomin - individualni in kolektivni.

Dr. Damjan Prelovšek je leta 1969 diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preden se je uveljavil kot vrhunski poznavalec Jožeta Plečnika, njegove biografije in umetnosti, je bil vrhunski športnik in se kot kanuist leta 1972 udeležil olimpijskih iger v Münchnu. Leta 1977 je Damjan Prelovšek doktoriral z disertacijo o Plečniku, pozneje pa je o njem objavil še vrsto znanstvenih in poljudnih monografij. Njegova najnovejša monografija, objavljena pri Založbi ZRC, ima naslov Jože Plečnik: arhitektura večnosti. V njej je avtor skrbno predstavil Plečnikova formativna leta, ob predstavitvi njegove biografije pa se je seveda posvetil predvsem njegovemu opusu. Monografija se odlikuje tudi z avtorjevim jezikom, z minucioznimi arhitekturnimi opisi in njegovimi fotografijami, ki nam približajo Plečnikovo umetnost na dotik. Več o Plečniku in monografiji je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: Jan Procházka

Na vprašanje, kaj je bit, bi večina vprašancev verjetno prikimala, da ve, kaj je bit, toda kaj je dvojnik biti, bi bilo bolj zagatno vprašanje. To vprašanje si je zastavil Mladen Dolar in nanj odgovoril v knjigi Bit in njen dvojnik ter na vrsti področij analiziral, kako vstop v univerzalnost predpostavlja izključitev nekoga, nečesa, ki se vrača, predvsem pa paradoksalno konstituira bit. Več o knjigi Bit in njen dvojnik (izšla je v zbirki Analecta, izdajatelj je Društvo za teoretsko psihoanalizo) je Mladen Dolar povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: si.wikipedia.org

Pisatelj in komediograf Tone Partljič je v zadnjih letih objavil kar nekaj odmevnih in berljivih knjig, tako romana Pasja ulica ter Sebastjan in most, pred kratkim pri Založbi Beletrina pa še zbirko novel Ljudje iz Maribora.

Pisatelj je uvedel zbirko z avtobiografskimi toni in se že z njimi predstavil kot nekdo, ki ne le živi v mestu ob Dravi, ampak ga tudi dobro pozna in občuti. Nato pa v berljivih novelah pripoveduje o usodah ljudi, ki so živeli v Mariboru – nekateri izmed ubesedenih ljudi so znani, drugi morda nekoliko pozabljeni, toda zaradi pisateljevega živahnega fabuliranja in posluha za človeško stopijo pred bralca še kako živi. Več o pripovedni zbirki Ljudje iz Maribora je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Konec lanskega leta je Znanstvena založba Filozofske fakultete izdala znanstveno monografijo Slovenka: prvi ženski časopis (1897-1902). Monografijo je uredila dr. Marta Verginella; na zavihku knjige je objavila misel Marice Nadlišek Bartol, da "Samostojna ženska nima opore, nego svojo misel, svoj razum, svojo razsodnost. Svobodno mora misliti, razumeti, razsoditi pota, po katerih ji je hoditi", k sodelovanju pa je urednica povabila dr. Ireno Selišnik, dr. Katjo Mihurko Poniž, dr. Vito Žerjal Pavlin, dr. Petro Testen, dr. Ano Cergol Paradiž in dr. Urško Strle, sama pa je prispevala uvodni besedili o Slovenki in njeni prvi urednici Marici Nadlišek Bartol. Več o Slovenki, zgodovinskem kontekstu in usodi urednic je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala dr. Irena Selíšnik, avtorica besedila z naslovom Ivanka Anžič Klemenčič od mlade do "stare" feministke. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je svojo peto knjigo poezije, Tehno, tesno naslonila na istoimensko glasbeno zvrst, ki temelji na specifičnem, prepoznavnem ritmu – in izrazit ritem je zagotovo ena izmed prepoznavnih lastnosti pesmi, zbranih v njej. Sicer odpira težke teme, kot so poporodna depresija, splav in prijateljeva smrt, izjemno močna stran poezije Tehna pa je prav ubeseditev doživetih, ne pa tudi sentimentalnih ali kakor koli drugače pretiranih čustev in čutenj, povezanih z omenjenimi doživetji. Oddajo je pripravila Tina Kozin.