Nekateri TV oglasi delujejo moteče. K temu včasih pripomore tudi intonacija, ki se v slovenske izvedbe oglasov prenaša s prevodi iz tujih jezikov. Več o tem, kako se prenaša intonacija v oglasih z neposrednim odzivom oziroma tistih za nakupovanje iz naslanjača, pa v tokratnih Jezikovnih pogovorih. Maja Žvokelj se je pogovarjala z redno profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorico Smiljano Komar.

V oddaji nismo predvajali konkretnih primerov TV oglasov, ker to ni v skladu z zakonodajo, po kateri je dovoljeno v ilustrativne namene predvajati le oglase, iz katerih so odstranjeni vsi avdio elementi, ki bi lahko asociirali na točno določenega naročnika, storitev ali izdelek.

Esperanto je edini umetno nastali jezik, ki mu je uspel širši preboj med žive jezike. Leta 1904 se je rodila prva deklica, ki je odraščala z esperantom kot enim od svojih maternih jezikov. V Ljubljani živijo trije rodovi družine Zlatnar, ki so rojeni govorci esperanta. Ta lahko učljiv jezik je navzoč v 130 državah, redno ga uporablja nekaj 100 tisoč ljudi, 1000 posameznikov pa je materni jezik. Kakšni so bili pred 130 leti začetki esperanta? Kakšni so osrednji razlogi za njegov uspeh? Gostji sta bili jezikoslovka doktorica Simona Klemenčič in prevodoslovka doktorica Marija Zlatnar Moe, ki ji je esperanto eden izmed maternih jezikov. Letos mineva tudi 100 let, odkar je umrl začetnik esperanta Ludvik Lazar Zamehof. V okviru Unesca potekajo številne prireditve v njegov spomin.

Vir fotografije: commons.wikimedia.org

Slovenski rojaki v sosednji Italiji morajo tudi leta 2017 znova dokazovati, da so Slovenci in da so njihova krajevna narečja slovenska. V deželnem parlamentu Furlanije – Julijske krajine se namreč začenja obravnava zakonskega osnutka za zaščito rezijanščine in jezikovnih različic Nadiških in Terskih dolin v Benečiji ter Kanalske doline pred Slovenci. Potrebna strokovna ali samo nesmiselna politična poteza, to je osrednje vprašanje slovenskim in italijanskim sogovornikom v oddaji, ki jo je pripravila naša zamejska dopisnica Mirjam Muženič.

Papua Nova Gvineja velja za jezikovno najbolj raznoliko območje. 6 milijonov prebivalcev govori približno 840 jezikov, ki se na Novi Gvineji delijo na 26 jezikovnih družin. Ob tem je presenetljivo, da jezikovna raznolikost ni posledica geografskih dejavnikov, ampak kulturnih. Dve majhni vasici, ki se geografsko stikata, lahko namreč na Papui Novi Gvineji pripadata različnim jezikovnim družinam. Kako je to mogoče? Od kod izvira jezikovna inovativnost tamkajšnjih prebivalcev? Gostja je bila antropologinja dr. Darja Hoenigman, ki je na Papui Novi Gvineji sodelovala v projektu za dokumentiranje ogroženih jezikov (ELDP). Za svoje delo je prejela avstralsko nagrado za inovacije v lingvistiki.

Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje, ki je bila prvič na sporedu 22.6.2015.

Predavanja, ki potekajo v nematernem jeziku, so lahko dosti zahtevnejša tako za predavatelje kot študente. Od znanja tujega jezika je namreč odvisna kakovost prenosa znanja. Čeprav je lahko tuji predavatelj vrhunski znanstvenik, bodo imeli študenti od njegovih predavanj bolj malo, če skupaj s predavateljem ne obvladajo dovolj dobro skupnega jezika. Na kakšni ravni je pri nas izobraževanje tujih jezikov stroke, se bomo vprašali v tokratni oddaji. Gostji oddaje sta predsednica Slovenskega društva učiteljev tujega jezike stroke dr. Saša Podgoršek in izr. prof. dr. Violeta Jurkovič s Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.

Starejša ženska je padla v stanovanju. Čeprav je pri zavesti, se ne more premakniti. A ker ima v svojem stanovanju govorne tehnologije, je nujna pomoč že na poti. Ta tehnologija je prek govora prepoznala, da je ženska v nevarnosti in je obvestila urgenco. Za kaj vse so še uporabne govorne tehnologije, kako zanesljive so trenutno in kakšni bodo lahko vplivi le-teh na našo zasebnost, se bomo pogovarjali s prof. dr. Simonom Dobriškom iz Laboratorija za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko Fakulete za elektrotehniko v Ljubljani.

Vir fotografije: http://www.experts7.com/privacy-policy/

Nacisti so opremljali nevtralne ali pozitivne besede z narekovaji, da bi jih na ta način zrelativizirali. Albert Einstein postane za njih znanstvenik v narekovajih. Kaj se je dogajalo z nemškim jezikom v obdobju nacizma? Koliko govorice tretjega rajha se prepozna v današnji govorici? O tem v pogovoru s politologinjo dr. Vlasto Jalušič, ki je napisala spremno besedo slovenskemu prevodu ene najpomembnejših knjig nemškega dvajsetega stoletja, delu Lingua Tertii Imperii Victorja Klempererja.

Tudi jezik lahko pomaga nasilju, da pride na oblast. To dokazuje izkrivljanje vsakdanje nemške govorice v obdobju nacizma. Kako je lahko besedna zveza “divji fanatizem” dobila pozitiven pomen? Kako se je beseda “umor” lahko skrila za sintagmo “posebna obravnava”? In zakaj so Nemci umikanje svoje vojske na vzhodni fronti imenovali “zmagoviti sunek nazaj”? – O takem izkrivljanju vsakdanje govorice, ki je pomagalo svet pahniti v vojno, smo se pogovarjali s politologinjo dr. Vlasto Jalušič. Izhodišče oddaje je slovenski prevod ene najpomembnejših knjig nemškega dvajsetega stoletja, dela Lingua Tertii Imperii Victorja Klempererja, v katerem je ta nemški Jud in filolog natančno in stvarno opisal, kaj se je pravzaprav dogajalo z nemškim jezikom v obdobju nacizma.

Na območju Srbije je prihajalo do stika različnih kultur. Še posebej to velja za območje Vojvodine, kjer ob madžarski in romunski skupnosti živijo tudi Rutenijci, banatski Nemci in Romi. O jezikovni raznolikosti Srbije smo se pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN.

Velik del Slovenk in Slovencev ima občutek, da ne obvlada osnov slovnice. Na ta izziv odgovarjata Kratko-slovnica in Slovnica na kvadrat, novi sodobni slovnici slovenskega jezika za osnovno in srednjo šolo, prvi po letu 1976, ki sta v celoti samostojno zasnovani in narejeni za natančno določeno ciljno publiko na sodobnem jezikovnem gradivu. Z njima se prekinja tradicija ene same slovnice, ki je za slovenski prostor značilna vse od srede 19. stoletja. Gost oddaje je njun avtor Kozma Ahačič, ki želi, da slovnice ne bi dojemali kot nekaj duhamornega in dolgočasnega. Čeprav sta slovnici prvotno narejeni za šolarje, sta namenjeni širši javnosti, vsem, ki želijo obnoviti osnovno znanje. Njegovi deli tudi dokazujeta, da je slovnica lahko uspešnica, saj sta bili v nekaj tednih razprodani. Kozma Ahačič pa je postal ime meseca marca na Valu 202. Premagal je celo Ilko Štuhec.