V 18. vzporedniku z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razpravljamo o potezi turških oblasti, ki želijo Hagijo Sofijo spremeniti v mošejo. Kulturni spomenik, ki je že od leta 1934 muzej, bi torej dobil nov značaj, ki ima tudi simbolno-političen pomen. Razmišljamo še o Izraelskem načrtu za priključitev novih ozemelj, pa tudi o vlogi dopisnikov javnega servisa v tujini.

Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini

Stavba, ki v Carigradu kraljuje na večjem delu razglednic mesta, je Hagija Sofija, ki že stoletja velja za carigrajski simbol. Muzej je Hagija Sofija postala leta 1934, v obdobju vladavine Mustafe Kemala Atatürka, ki je s tem hotel poudariti sekularizacijo moderne turške države. Turška oblast je ta teden dvignila veliko prahu z namero, da stavbo iz muzeja spet spremeni v mošejo. 

"Mislim, da je ta poteza dvignila več prahu v tujini kot pa v sami Turčiji, nekako se je to tukaj pričakovalo." – Karmen Švegl

Opozoriti je treba, da s takšno potezo Erdoganova vlada spretno nagovarja svoje volivce. Oportunistično, pestro in negotovo politično leto vlada tudi v Izraelu, kjer je vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja napovedala, da si namerava priključiti do 30 odstotkov palestinskih območij na Zahodnem bregu, kjer Izrael gradi naselbine, ki so po mednarodnem pravu nezakonite. 

"Benjamin Netanjahu je odličen politik. Videl je, da ima v Beli hiši dobrega zaveznika in zato zagotovo želi izpeljati svoje napovedi priključitve še pred jesenskimi ameriškimi volitvami, čeprav se zaveda svetovnega zgražanja, ki bi se lahko pojavilo ob tem."

Karmen Švegl njegov korak ocenjuje kot zelo preračunljiv. Tudi Izrael se enako kot ves Bližnji vzhod ta hip spoprijema s hudo zdravstveno krizo, na ulicah se dogajajo protesti Izraelcev, ki ne dobivajo dovolj zdravstvene pomoči. Razmišlja še, da je povsem drugače, če nekje živiš in doživljaš izzive na lastni koži, kot pa da bi nekajkrat letno potoval na določeno območje.

"Dobiš drugačen vpogled v družbo. Zaradi tega imam sama drugačen vtis o dogajanju, kot če bi takrat tja potovala in se pogovarjala z 10 ali 20 ljudmi, ki bi jih spoznali v tako kratkem času. To, kar ti pove recimo prodajalka v trgovini, je izjemno pomembno."

Če bi imeli rednega azijskega dopisnika in bi tamkajšnje dogajanje bolje pokrivali, bi bili bolje pripravljeni tudi na izbruh virusa, še razmišlja Karmen Švegl in doda, da je izjemnega pomena ljudem prikazati in razložiti, kako delujejo stvari v tujini. To je še ena izmed pomembnih nalog RTV. Skrb, da lahko na takšen način dopisnice in dopisniki iz tujine tudi poročajo.