Labirinti sveta

Reakcionarnost po lastni izbiri

Iran je izvolil novega predsednika, ultrakonservativnega klerika Ibrahima Raisija. Prihod človeka, ki Združene države označuje s satanom, v Rusiji vidijo kot premik h konsolidacij razmer v regiji. Novega vodjo imajo tudi avstrijski svobodnjaki - Herbert Kickl inspiracijo išče pri Jörgu Haiderju. Orban Viktor oporeka pristojnostim evropskih institucij, mednarodno javnost pa pušča zaprepaščeno, ko zakonsko prepoveduje izobraževalne programe o istospolni usmerjenosti in oglaševanje na temo LGBT.

Evropa je v tem tednu postala središče svetovnega dogajanja

Evropska turneja ameriškega predsednika daje vtis, da so se v čezatlantske odnose vrnili že skoraj pozabljeni časi dostojnosti, spoštljivosti ter poudarjanja skupnih interesov. Joe Biden je ponudil vtis ameriškega voditeljstva, a evropska stran je po štirih letih trumpizma zelo zadržana. Ključna stična točka so očitno postali pristopi Kitajske ter Rusije, medtem ko se vsebinsko ameriško-evropski odnosi čez noč še ne bodo uredili. Podobno, kljub sredinemu sestanku Bidena z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, velja za odnose med hladnovojnima tekmicama. Teden zaznamuje tudi konec 12-letne vladavine Benjamina Netanjahuja v Izraelu.

Krepitev evroatlantskega zavezništva v času globalne nezanesljivosti

Medtem ko se en najpremožnejših zemljanov veseli potniškega poleta na rob vesolja, se na ljubi zemljici vse več prebivalcev bori za preživetje. Teden sicer izstopa s premišljeno politično strukturirano turnejo ameriškega predsednika, ki prvič po prisegi, na stari celini krepi partnerstvo z evropskimi in Nato zavezniki. Da bodo tudi njegovi kasnejši pogovori s predsednikom Putinom vznemirljivi, opozarja dejstvo, da so ruske oblasti politično amputirale opozicijo. Zahodni Balkan, ki bo tudi tema Bidenove turneje, je delno pomirjen s potrditvijo prvostopenjske sodbe haaškega tribunala generalu Mladiću, ki bo do konca svojega življenja ostal v zaporu. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Kanada odkrila otroška trupla iz katoliškega internata, 100 leto od pokola v ameriški temnopolti četrti v Tulsi

Kanadska vlada ob odkritju 215 posmrtnih ostankov otrok v katoliških internatih od papeža Frančiška zahteva opravičilo, staroselcem, ki se v kanadski družbi še vedno soočajo z rasnimi predsodki, pa je obljubila preiskavo tudi ostalih skritih grobišč. V ZDA so zaznamovali 100 letnico od pokola v premožni temnopolti četrti v Tulsi v Oklahomi, ko je oborožena množica belcev v treh dneh pobila približno tristo ljudi. Kitajska ob obletnici poboja študentov na trgu Nebeškega miru v Pekingu duši obujanje spominov na dogodek še v Hongkongu. Sicer se Peking, po nedavno objavljenem popisu prebivalcev, boji posledic staranja prebivalstva, zato je družinam namesto enega in pozneje dveh - dovolil imeti po tri otroke, kar pa zaradi visokih stroškov vzgoje otroka in slabih pogojev v službah za matere, najverjetneje ne bo imelo velikega učinka.

Nekateri se se že postavili na stran, ki menijo, da jim pripada

NAPOVED-LABIRINTI SVETA:
Nič kaj spodbudne stvari se ne dogajajo na tem svetu. Večji in manjši diktatorji merijo svoje moči, tisti z več domišljije celo grozijo s svetovno vojno. Upanje vzbuja napovedano srečanje med predsednikoma Putinom in Bidnom, ki bo sredi prihodnjega meseca v Ženevi. Se bosta dogovorila vsaj to, z vojno ne bodo grozili samodržci, kot je Aleksander Lukašenko. Prav velikih dosežkov ženevskega sestanka ni pričakovati, pa vendar je morda zgolj osebno zaupanje voditeljev najbolj oboroženih držav na svetu, korak naprej za mir v svetu, pozitivna novica. Tako kot je pozitivno, da gredo pogovori glede iranskega jedrskega programa v pravo smer, pa da je v Palestini zavladala vsaj kaka taka prekinitev ognja. Nam pa preostane, da politične zgodbe ne postanejo del naših življenj in da prijatelje in tiste, ki so niso, izbiramo sami, po lastni želji in ne po politični pripadnosti. O tem in še čem bo govora v tokratnih Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj

Voditelji Zahodnega Balkana prek prepirov do skupne deklaracije

Po enajstih dneh silovitega obstreljevanja so se, vsaj začasno, končali spopadi med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi, kaj je prinesel prvi sestanek med zunanjima ministroma Rusije in Združenih držav Amerike Lavrovom in Blinknom. Jima je uspelo zmanjšati velike napetosti med državama? Preverili pa bomo tudi izkupiček srečanja voditeljev držav Zahodnega Balkana, ki so se pred dnevi zbrali na Brdu.

Katastrofalne suše in podnebno (ne)ukrepanje

Izraelsko-palestinski mirovni proces se nadaljuje z novimi hudimi vojaškimi spopadi. Spet poročajo o desetinah smrtnih žrtev, med njimi tudi več otrok, ter o »zaskrbljenosti« preostalega sveta, ki strani poziva k k ustavitvi spopadov. Smo na robu nove vojne na Bližnjem vzhodu? Vojne prihodnosti – a tudi že sedanjosti – so vojne za osnovne dobrine, kot je voda. V razgretem svetu bo voda odločilna za preživetje skupnosti in držav.

Predsednik Biden želi spremeniti ZDA

V Indiji je novi val covida-19 zelo obremenil bolnišnice. Primanjkuje kisika, zdravil, zdravniških postelj. Številni umirajo, ker ne dobijo zdravstvene pomoči. Pomoč iz tujine že prihaja, a potrebe so veike. Ameriški predsednik Joe Biden je v nagovoru Kongresu napovedal obsežne reforme. Z davki želi razbremeniti srednji razred, zmanjšati revščino. S toplejšim vremenom pa se je spet začelo preseljevanje migrantov čez Sredozemlje, kar prinaša nove tragedije v brodolomih. Na oskarjih pa je slavil film, ki govori o težki usodi ameriških prekarnih delavcev.

Kaj pa Zemlja?

Vzbudila se je nada o pravičnejši družbi brez sistemskega rasizma, ko je porota v ZDA obsodila nekdanjega policista, pod kolenom katerega se je zadušil temnopolti George Floyd, a olajšanje je bilo kratkotrajno. Ni minilo dolgo in pod streli policistov je ugasnilo življenje temnopolte 16-letnice. Medtem Evropa sanja o lastni prihodnosti, njena institucionalna politika želi slišati predlog malih ljudi, kakšno Unijo si želijo. Ni pa dorečeno, kako, če sploh bo njihove sanje uresničevala. S svoji rednim nagovorom se je k Rusom obrnil njihov predsednik, pri tem pa se osredotočil bolj k aspiracijam za domači razcvet kot k problemom sveta oziroma Rusije v njem.