Že dolgo nismo videli tako mrkega obraza predsednika vlade kot ob podelitvi Prešernovih nagrad. V nasprotju z njegovimi običajnih obrazi – denimo, ko odločno pripoveduje alternativna dejstva o jadranski migrantski poti – se je zazdelo, da mu, naj si ga natakne, ni svetoval njegov izraelski svetovalec; ta obraz je namreč deloval pristno. Kljub dragemu komunikacijskemu strategu, se na trenutke celo zazdi, kot da, medtem ko zaradi ptičje gripe umirajo labodi, opazujemo labodji spev te vlade. Mrhovinarji pa le tiho prežijo na svoj plen in se sprašujejo, ali se bo žival ujela v žico, zadušila v dimu iz TEŠ 6 ali pa bodo morali počakati na njen naravni konec prihodnje leto.

Avtor: Gorazd Rečnik