Nedavno je Afriška unija, ki združuje 55 držav, podprla kampanjo Popravi zemljevid za prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida sveta iz 16. stoletja, ki je še vedno najpogostejši prikaz Zemlje na ravni površini zemljepisne karte. Projekcija, ki jo je za navigacijo ustvaril flamski kartograf Gérard de Crémère (rojen je bil l. 1512, umrl pa je l. 1594), je bolj znana kot Gerardus Mercator. Popači velikosti celin, poveča območja blizu polov, kot sta Severna Amerika in Grenlandija, hkrati pa skrči Afriko in Južno Ameriko. Na Mercatorjevi projekciji sta, na primer, Grenlandija in Afrika videti približno enake velikosti, v resnici pa je afriška celina 14-krat večja od Grenlandije. V kampanji zato predlagajo prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida in začetek uporabe zemljevida Equal Earth iz leta 2018 (na priloženi sliki). V pogovoru doc. dr. Dušan Petrovič s katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pojasnjuje ozadje in smiselnost te pobude. Očitek o kolonialni dediščini Mercatorjeve projekcije sveta drži le na kopnem, ob okvarah satelitske navigacije pa pomorcem na oceanih preostaja Mercatorjeva karta kot plovbi najprimernejše orodje za smer potovanja. Poleg tega ljudje iz slovanskih dežel nikakor niso bili tisti, ki so izvajali suprematistično kolonialno politiko do svetovnega juga, zato se ne bi smeli obremenjevati s t. i. »krivdo belega človeka«. Ta velja za nekdanje in sedanje kolonialne sile zahodne Evrope. Kot zanimivost še to: pri razvoju omenjene ekvivalentne projekcije sveta na karti je aktivno sodeloval tudi Bojan Šavrič, alumen Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki trenutno živi in dela v Kaliforniji. Zemljevid iz leta 2018, pri izdelavi katerega sta z njim sodelovala še Bernhard Jenny in Tom Patterson, prikazuje države in celine v njihovih pravih velikostih.

FOTO: Projekcija ekvivalentne Zemlje iz l. 2018

VIR: https://en.wikipedia.org/wiki/Equal_Earth_projection