Nedeljski gost je Miha Mlakar, ki uspešno združuje šport in znanost. Mlakar je kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanost. Zaposlen je na inštitutu Jožef Štefan, kjer se prednostno ukvarja z umetno inteligenco. V pogovoru lahko slišite, kako se umetna inteligenca uporablja v praktične namene, denimo v zdravstvu, v pomoč bolnikom z demenco ali s srčnim popuščanje. Svoje znanje na tem področju uporablja tudi v tenisu, kjer sodeluje z nekaterimi najboljšimi igralci na svetu. Z Miho Mlakarjem se je pogovarjal Luka Petrič.

Kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanosti Miha Mlakar o združevanju znanosti in športa, odgovornem ravnanju na spletu in rivalstvu treh največjih igralcev tenisa

Miha Mlakar je kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanost. Zaposlen je na Institutu Jožef Stefan, kjer se prednostno ukvarja z umetno inteligenco, ki se lahko uporablja v praktične namene, denimo v zdravstvu, v pomoč bolnikom z demenco ali s srčnim popuščanje.

“Umetna inteligenca počasi prihaja v naša življenja. Po mojem mnenju je to dobra stvar, saj bo tako lahko pomagala človeku, da bo ta imel več časa zase, da bo lahko živel življenje, ki si ga želi živeti. Vsaj upam, da bo tako. Ne vidim, da bi roboti v bližnji, srednji ali daljni prihodnosti prevladali. Mi učimo sistem in da bi ta šel izven svojih okvirov in se naučil nekaj, kar še nikoli ni videl ali slišal, zaenkrat glede na obstoječe podatke še ni možno.”

Mlakar svoje znanje na področju umetne inteligence uporablja tudi v tenisu, kjer sodeluje z nekaterimi najboljšimi igralci na svetu. Razvil je program, ki je zmagal med več kot 700 prijavljenimi na tekmovanju avstralske teniške zveze. Program določa s kakšnim udarcem se konča točka v tenisu, z neubranljvim udarcem, neizsiljeno napako ali izsiljeno.

“Želim si biti prepoznan po svojem delu in ne po tistem, kar pravi moj naziv.”

Strinja se tudi, da je z osebnimi podatki na spletu potrebno odgovorno ravnati. Podpira strogo regulacijo in zdi se mu nesmiselno uporabljati način brez beleženja zgodovine na brskalnikih, sam denimo tudi ne briše piškotov.

“Pri varovanju osebnih podatkov je potrebno več regulative. EU se mora še veliko naučiti, koliko so naši osebni podatki vredni in zakaj jih dajemo nekomu kar zastonj.”