Profesor Miha Škerlavaj poudarja, da je raziskovanje timski šport. V ospredje svojih raziskav postavlja inovativnost, ravnanje z zaposlenimi, postherojske nacine vodenja. Za svoje delo je prejel Zoisovo priznanje. Je soavtor članka o inovativnosti v korporaciji Marvel, ki je mešanica stabilnostih in pritoka svežih pristopov. Članek je bil objavljen v prestižni reviji Harvard Bussines Review.

Miha Škerlavaj o tem, kako lahko vodje in organizacije krepijo svojo odpornost ter se pripravijo na izzive hibridnega dela. Razkril je tudi, kaj se je naučil v Oslu in kakšne izzive mu predstavlja delo prodekana na ljubljanski Ekonomski fakulteti.

Miha Škerlavaj je prodekan za raziskovalno delo in doktorski študij na ljubljanski Ekonomski fakulteti ter pridruženi profesor na norveški poslovni šoli v Oslu, bil je tudi naš sodelavec v oddajah Vodenje s posluhom

Miha Škerlavaj, ki se ga morda spomnite kot strokovnega sodelavca naših oddaj Vodenje s posluhom, poudarja, da je raziskovanje timski šport. V ospredje svojih raziskav na področju menedžmenta postavlja inovativnost, ravnanje z zaposlenimi in postherojske načine vodenja, za svoje delo pa je prejel Zoisovo priznanje. Je tudi soavtor članka v prestižni reviji Harvard Business Review o inovativnosti v korporaciji Marvel, ki je mešanica stabilnostih in pritoka svežih pristopov.

"Za stalno inoviranje potrebujemo tako stabilnost kot tudi spremembe. Inovativnost smo vedno povezovali s stalnimi spremembami, ampak graditi moramo na tem, kar nas je delalo uspešne v preteklosti, na intelektualnem kapitalu, ki ga imamo. Tistemu, kar nam je predhodno zagotavljalo uspehe, moramo dodati ravno prav novega, da smo zanimivi za ciljna občinstva."

Škerlavaj je zaposlen na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze in na norveški poslovni šoli v Oslu. Skandinavija je v globalnem merilu prepoznana kot center znanja s področja organizacijske psihologije. Na katedri, znotraj katere je deloval, je zaposlenih kar 60 organizacijskih psihologov. Samo predstavljamo si lahko globino specializacije in ekspertiz, ki tam obstajajo. Sam svojo izkušnjo življenja v tujini dojema kot velik in koristen korak na karierni poti.

"Raziskave na širših vzorcih kažejo, da ekspati, ljudje, ki gredo v tujino za daljše časovno obdobje, dejansko razvijejo spretnosti in veščine strateškega razmišljanja, ustvarjalnost, inovativnost. Priporočam malo kroženja možganov. Ne priporočam bega možganov, kroženje pa definitivno."

Kljub življenju zunaj slovenskih meja pa še vedno zelo ceni domače okolje in svoj materni jezik.

"Moja družina izhaja iz Opčin nad Trstom. Upam, da je večini Slovencev ta zgodovina poznana. Vemo, koliko truda, napora in boja je bilo treba vložiti, da smo lahko ta vidik svoje identitete ohranili. Morda od tod izvira moje spoštovanje do maternega jezika."