Možgani na dlani

Možgani in piloerekcija

Kako se počutite v svoji koži? Tokrat gremo v svet, ki se mu s strokovnim izrazom reče piloerekcija. Še niste slišali? Pa gotovo poznate! Kurja polt je pravzaprav odziv dlačic po površini našega telesa na skrčenje majhnih mišic, ki jih oživčuje simpatično živčevje. O tem se bomo v drugem delu serije Od glave do pet pogovarjali s prof. dr. Majo Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač.

Kaj se zgodi, ko mežikamo in kakšne vrste mežikanja obstajajo?

V prvi epizodi serije Od glave do pet se sprašujemo – zakaj mežikamo? In kaj imajo s tem naši možgani? Z odgovori nam pomaga nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.

V svet nevronov gre z nami prof. dr. Naja Ferjan Ramirez

21. februarja smo obeležili svetovni dan maternega jezika, v tokratni epizodi Možganov na dlani pa se bomo posvetili učenju drugega (tujega) jezika. So si mehanizmi pri učenju v možganih podobni kot pri prvem? Kdaj je smiselno začeti z učenjem tujega jezika? Kaj pa znakovni jezik? In zakaj se zdi, da gre poliglotom učenje lažje z jezika? O vsem tem s prof. dr. Najo Ferjan Ramirez, z Univerze Washington v Seattlu. Avtorica oddaje: Mojca Delač.

Možgani navijačev in to, kako vplivajo na možgane športnikov

Gremo na tekmo? V teh časih to pomeni, da prižgemo radio ali televizijo, ampak … saj veste, kako to gre. Razpoloženje, navijanje, pričakovanje, jeza, razočaranje, sreča in evforija ob uspehih. Če gre za velika tekmovanja, kot so olimpijske igre, še toliko bolj. Cel spekter občutkov lahko doživijo možgani navijačev, ki pa seveda lahko vplivajo na možgane športnikov. Kako? O tem z doktorsko študentko sociokulturne psihologije na Univerzi v Neuchatelu v Švici,Hano Hawlina in športno psihologinjo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, prof. dr. Tanjo Kajtna. Pripravlja Mojca Delač.

O vedenju v prometu in transportu - kaj vpliva na to, kako izberemo parkirni prostor?

Parkiranje je za marsikoga jutranja rutina. Rutina, ki je lahko preprosta, lahko pa zahteva pravi logistično- načrtovalni podvig in dobre živce. Kaj vpliva na to, kje parkirate svoje vozilo? Recimo, ko greste v nakupovalno središče? Parkirate raje bolj stran, kjer ni gužve, da na avtomobilu ne ostane kakšen spominek sosedovih vrat ali pa parkirno mesto poiščete ob vozilih, ki so že tam? No, včasih izbire niti ni veliko in takrat je odločitev lažja- parkiraš tam, kjer lahko. V Možganih na dlani smo dobili vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo prav to – zdi se mu, pravi, da ljudje parkirajo avtomobile “na kupu”, četudi ja parkirišče prazno. Z odgovor pomaga prof. Greg Marsden, ki raziskuje in predava na Inštitutu za študije o transportu na Univerzi v Leedsu. Za dobro jutro, pravi, mu ni bilo treba parkirati. Pripravlja: Mojca Delač.

Možgani in tenis - izzivi za kognicijo

O vidnem zaznavanju in pomenu pozornosti v športu smo se z doc. dr. Jernejem Roškerjem s Fakultete za vedo o zdravju Univerze na Primorskem že pogovarjali pred meseci v eni naših epizod. Tokrat pa se bomo posvetili športu, ki je v zadnjih tednih v ospredju zaradi manj športnih razlogov. Kakšne izzive imajo torej možgani, ki igrajo tenis? Pripravlja Mojca Delač.

Kognitivna disfunkcija, ki nam otežuje vsakdanje življenje, povzroča zmedenost, nejasne misli, težave s koncentracijo

Megleni zimski dnevi niso prijetni, prav tako pa še zdaleč ni prijetno stanje, ki je dobilo ime prav po tem vremenskem pojavu. Možganska megla ima različne simptome in različne vzroke. Možgansko meglo sta nam razjasnili dr. Maša Čater (nevroznanstvenica, urednica E- Sinapse, asistentka z doktoratom na Medicinski fakulteti UM) in mag. Anica Prosnik Domjan (klinična psihologinja, UKC Maribor).

Mislim,  da se je praktično že vsak od nas vsaj enkrat kratkoročno srečal z možgansko meglo. Gre za kognitivno disfunkcijo, ki pa lahko nastane kot posledica zelo različnih dejavnikov in obolenj. Otežuje nam vsakdanje življenje, saj nam povzroča zmedenost, nejasne misli, težave s koncentracijo. Vse to vodi v nižjo produktivnost in slabšo kvaliteto življenja.

Dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, o navdihujočih mentalnih procesih in fuziformnem gyrusu

"Kako zanimivo bi bilo 'pokukati' v možgane Magnusa Carlsena," je ob pripravah na tokratno epizodo dejal dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, ki rad ob prostem času odigra kakšno partijo šaha, še bolj pa ga s strokovnega vidika zanima, "kakšni mentalni procesi se odvijajo v možganih velemojstrov, da igrajo na tako vrhunskem nivoju".

Raziskave igralcev šaha pa so ugotovile nekaj zelo zanimivega, kar nas bo odpeljalo do omrežja v možganih, ki je tesno povezano z zaznavanjem obrazov. Imenuje se fuziformni gyrus. Kako se spreminja in odziva na prepoznavanje šahovskih partij v primerjavi s prepoznavanjem obrazov? Kako se pri tem razlikujejo novinci v šahu v primerjavi z mojstri? Koliko je prirojenega talenta in kakšno vlogo pri genialnosti nosi trening? In česa se lahko naučimo iz primera sester Polgar?

Vse to v tokratni epizodi!

• O šahu smo se v eni od preteklih epizod pogovarjali tudi s šahovsko velemojstrico dr. Jano Krivec: "Šah je miniatura življenja. Dokler bo slednje, bo ostajal tudi šah.

Zbir misli, želja in vpogleda v nevroznost strokovnjakov, ki so bili z nami v posebnem možganskem jutru ob 300 dopolnjenih epizodah

Leto, od katerega se poslavljamo, je prineslo tudi 300. epizodo Možganov na dlani, kar smo obeležili v posebnem jutru, 28. oktobra, ko je slavil tudi radio.

Na kavo z možgani v naš radijski studio so prišli tisti, katerih možgane pogosto povabimo k sodelovanju, saj so na svojih področjih vrhunski strokovnjaki. Danes bomo slišali zbir njihovih misli o in želja za ta naš organ. Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek:

Če pogledam na štiri desetletja svojega ukvarjanja z možgani, bi rekel, da me je fasciniralo nekaj, kar bi, če bi kot študent izustil, takoj padel. Kot študent sem se učil, da so možgani v prvih mesecih in morda desetletju zelo plastični, da se zelo preoblikujejo in tudi prilagajajo. Na zrela leta pa sem se naučil in videl marsikaj drugega. To, da možgani niso zamrznjena betonska plošča, da je to organizem, ki se ves čas spreminja, ki ga lahko preoblikujemo, do sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih let, svojega življenja.

Nevroplastičnost je torej nekaj, kar nas spremlja skozi celotno življenje, vseeno pa so začetki razvoja tisti, ki najbolj zanimajo psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan, saj je povedala, da je »Fascinanto , kakšen vpliv imajo prvi tedni, meseci in leta na to, kdo smo«.

Jaz mislim, da imam v življenju izjemno srečo in sem zanjo vse bolj hvaležna. Delam namreč enega najlepših poklicev, ki so možni. Zelo rada delam z možgani in tistimi, ki jih nosijo v glavi.

Več pa v oddaji!

V njej lahko slišite:

• psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan,
• predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti prof. dr. Zvezdana Pirtoška,
• doc. dr. Blaža Koritnika, predstojnika kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana,
• nevrologinjo in evropsko strokovnjakinjo za medicino spanja, izr. prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj ter
• prof. dr. Majo Bresjanac,  vodjo Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za Patološko fiziologijo ter predsednico Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapsa.

Toma Strle, raziskovalec in predavatelj na področju kognitivne znanosti, o mehanizmih odločanja pri nakupovanju

V decembru smo zaradi okraševanja, priprave oz. peke dobrot in obdarovanj najbližjih verjetno še bolj kot po navadi obremenjeni z odločitvami pri nakupovanju. Kakšni so mehanizmi odločanja, ki se dogajajo v naših možganih, ko se znajdemo med policami v trgovini in trgovskih središčih? Toma Strle, raziskovalec in predavatelj na področju kognitivne znanosti s Centra za kognitivno znanost Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani:

"Mi smo kar dodobra vodeni z raznimi konteksti, vplivi, čustvi itn. To je igra na naša čustva, samopodobo in pozornost."

Odločanje je kompleksen proces, ki se ne začne pred nakupovalno polico. Začne se veliko pred tem in nanj vpliva marsikaj.

"Recimo to, ali se poistovetimo z neko znamko zaradi tega ali drugega razloga. Vpliva seveda tudi, kakšni smo kot nakupovalci. Nekateri ljudje bodo šli v trgovino ter se bolj prepustili svojim impulzom, nekim trenutnim občutkom in morda se na njih znotraj trgovine lažje vpliva glede tega, kaj bodo kupili. Drugi pa se bodo zelo pripravili, si napisali na listek in se vnaprej zavezali, da ne bodo kupili nič drugega. Ti bodo verjetno v manjši meri kupili neki naključni proizvod."

Od česa vse so še odvisne odločitve pred nakupovanjem, med njim in po njem, pa več v posnetku!