Možgani na dlani

Že kar tradicionalno jih bomo takole ob koncu leta malo »začinili«. Ob cimetu in ingverju, se tokrat lotevamo … kurkume! Z nami bo prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete. Ste vedeli, da ima kurkumin potrjene antioksidativne in protivnetne lastnosti? Kaj bi to lahko pomenilo za različne nevrodegenerativne bolezni? Se slišimo ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.

S prof. dr. Mojco Kržan o vplivu kurkumina na naše telo in živčevje

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

V začetku novembra se je v 101. letu starosti poslovil psihiater, prof. Aaron Beck, pionir vedenjsko-kognitivne terapije. Kako sleči "železno srajco" naših misli in kakšno vlogo ima tu terapevtska smer, ki jo je vzpostavil? Kako to vpliva na naše možane in nevrobiološke spremembe v njih? O vedenjsko kognitivni terapiji smo se pogovarjali z mag. Petro Bavčar, specialistko klinične psihologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki je tudi VKT terapevtka. Avtorica oddaje: Mojca Delač. 

Tokrat o vedenjsko-kognitivni terapiji, prof. Aaronu Becku in strahu pred javnim nastopanjem

V začetku novembra se je v 101. letu starosti poslovil psihiater, prof. Aaron Beck, pionir vedenjsko-kognitivne terapije. Kako sleči "železno srajco" naših misli in kakšno vlogo ima tu terapevtska smer, ki jo je vzpostavil? Kako to vpliva na naše možane in nevrobiološke spremembe v njih? O vedenjsko kognitivni terapiji smo se pogovarjali z mag. Petro Bavčar, specialistko klinične psihologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki je tudi VKT terapevtka. Avtorica oddaje: Mojca Delač.

Tokratni cikel "V omrežjih zvoka" Mojca Delač končuje s pogovorom z Lolo L. Cuddy, pianistko in psihologinjo, ki je leta 1969 v Kanadi odprla prvi laboratorij za zaznavanje glasbe in glasbeno psihologijo v tem delu sveta in enega prvih na svetu. Zato je v marsičem pionirsko prispevala k razumevanju vpliva glasbe na človekovo delovanje.

Pripoveduje svetovno znana raziskovalka zaznavanja glasbe, zaslužna profesorica dr. Lola L. Cuddy

Tokratni cikel "V omrežjih zvoka" Mojca Delač končuje s pogovorom z Lolo L. Cuddy, pianistko in psihologinjo, ki je leta 1969 v Kanadi odprla prvi laboratorij za zaznavanje glasbe in glasbeno psihologijo v tem delu sveta in enega prvih na svetu. Zato je v marsičem pionirsko prispevala k razumevanju vpliva glasbe na človekovo delovanje.

Cikel "V omrežjih zvoka" nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.

V ciklu V omrežjih zvoka se posvečamo vprašanju, na kakšne načine lahko zvok (terapevtsko) pomaga našim možganom). V zadnjem času vse več raziskav namenja pozornost vplivu fenomena vpliva zvoka, glasbe in ritma na možgane, v ospredju pa je fenomen binarnih tonov, ki naj bi na možgane vplival kot meditacija. Ob tem bomo s Karmen Resnik Robida, zdravstveno psihologinjo in magistrico nevroznanosti spoznali tudi multimodalno senzorno terapijo. Kaj imajo s tem zvoki? Prisluhnite!

V tokratni epizodi se nam je pridružila Karmen Resnik Robida

V ciklu V omrežjih zvoka se posvečamo vprašanju, na kakšne načine lahko zvok (terapevtsko) pomaga našim možganom). V zadnjem času vse več raziskav namenja pozornost vplivu fenomena vpliva zvoka, glasbe in ritma na možgane, v ospredju pa je fenomen binarnih tonov, ki naj bi na možgane vplival kot meditacija. Ob tem bomo s Karmen Resnik Robida, zdravstveno psihologinjo in magistrico nevroznanosti spoznali tudi multimodalno senzorno terapijo. Kaj imajo s tem zvoki? Prisluhnite!

 

Cikel "V omrežjih zvoka" nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.

 

Gosta tretje epizode serije V omrežjih zvoka sta Danielle Teale in Jaka Škapin, ki že pet let sodelujeta pri projektih Dancing with Parkinsons in Collective identity. Za Možgane na dlani sta pripovedovala, kako potekajo delavnice, kakšno vlogo imajo zvoki in gibi, kakšni so odzivi sodelujočih in kaj se zgodi, ko možgani najdejo obhode in nove poti za gibalno- zvočno ustvarjanje.Pripravlja: Mojca Delač.

Danielle Teale in Jaka Škapin o tem, kako s prepletanjem svojega umetniškega dela odpirata nove svetove in poti, ko se gibi zatikajo

Gostja tretje epizode serije V omrežjih zvoka sta Danielle Teale in Jaka Škapin, ki že pet let sodelujeta pri projektih Dancing with Parkinsons in Collective identity.  Za Možgane na dlani sta pripovedovala, kako potekajo delavnice, kakšno vlogo imajo zvoki in gibi, kakšni so odzivi sodelujočih in kaj se zgodi, ko možgani najdejo obhode in nove poti za gibalno- zvočno ustvarjanje.

Danielle Teale in udeleženec na delavnici

Z ljudmi, ki imajo Parkinsonovo bolezen, delam že skoraj 14 let. V tem času sem se veliko naučila o tem, kako nas naši možgani podpirajo pri gibanju in kaj se ob fizičnem premiku zgodi v njih. Veliko sem se naučila tudi o našem endokrinem sistemu in tem, kako pomembno je, da živimo povezano s hormonskimi spremembami. Vse to je spodbudilo moje zanimanje za celostno, intuitivno delo s telesom in za to, da plesalce pripeljem do tega izkustva s svetom. Seveda pa sem se naučila tudi veliko o nevrodegeneraciji in Parkinsonovi bolezni in spremembah, ki se takrat zgodijo pri pošiljanju teh »sporočil« od možganov do drugih delov telesa. Z zvokom lahko ustvarimo nove poti in tako na nek način obidemo dele možganov, ki so poškodovani.

Oni plešejo, jaz pa soustvarjam glasbo. Šel sem skozi kar nekaj ciklov, kako naj jim najbolje pomagam. V zadnjem letu sem se odločil, da bom ostal kar pri svojem glasu, jim pomagal z improvizacijo in drugo tehnologijo, ki mi omogoča, da lahko v trenutku sestavim nek komad, nek groove, ki je najboljši za njihov ples, gibanje in za njihove možgane. 

VEČ O PROJEKTU B-AIR in aktualnih oddajah.

PRIPOROČAMO V POSLUH :

BAIR ZVOČENJA : prof. Peter Vuust, predstojnik Centra za glasbo v možganih

FREKVENCA X: 

Cikel V omrežjih zvoka nastaja v okviru mednarodnega projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.

V drugi epizodi jesenskega cikla serije "V omrežjih zvokov" raziskujemo, zakaj se nekateri neprijetni zvoki usedejo v naš spomin in ga zdramijo, ko se znova oglasi kaj podobnega. Kaj pa zvoki, ki jih slišimo, pa jih v resnici ni? Lahko glasba in zvočna terapija pomagata tudi pri psihiatričnih boleznih? O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.

S psihiatrinjo dr. Arijano Turčin o tem, kako lahko zvoki potencirajo napetost in nevarnost

V drugi epizodi jesenskega cikla serije V omrežjih zvoka raziskujemo, zakaj se nekateri neprijetni zvoki usedejo v naš spomin in ga zdramijo, ko se znova oglasi kaj podobnega. Kaj pa zvoki, ki jih slišimo, pa jih v resnici ni? Lahko glasba in zvočna terapija pomagata tudi pri psihiatričnih boleznih? O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.

"Zvoki sami po sebi nas lahko strašijo, še posebno, ko so bolj v kompleksni formi. Imamo izkušnjo, da se prav z zvočno kuliso v filmih, na primer, potencira neka nevarnost, napetost, če gledamo samo zvočno sliko, morda ne bi bili toliko pod adrenalinom."

Naša amigdala je pripravljena na boj ali beg, obenem pa so omrežja limbičnega sistema povezana z našim spominom. Tako kot nas zvoki valov in galebov spomnijo na poletje, lahko bobnenje ali žvenketanje obudi travmatične spomine.

"Ko so leta 1994, 1995 granatirali Zagreb, sem bila tam. Mesto je bilo pred tem vedno glasno in bučno, a ko je padla granata in bila naznanjena splošna nevarnost, se je vse umirilo. Nastopila je neprijetna tišina, ki je bila moteča in je bila znak za to, da se nekaj neprijetnega dogaja, da se dogaja nekaj,  česar si ne želimo. Ta moment sem si zapomnila za vse večne čase".

Z Arijano Turčin sva se pogovarjala Luka Hvalc in Mojca Delač.

Anketo je posnela: Neža Borkovič.

VEČ O PROJEKTU B-AIR in aktualnih oddajah.

PRIPOROČAMO V POSLUH :

FREKVENCA X: Zvoki- slišne krajine mest 

Cikel V omrežjih zvoka nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.

V tokratni štiridelni seriji "V omrežjih zvoka" raziskujemo, kakšne terapevtske potenciale ima glasba pri različnih možganskih poškodbah in boleznih ter kdaj lahko zvok našim možganom prinese tudi travmatične spomine in neprijetna občutja. V prvi epizodi se nam bo pridružila nevrologinja doc. dr. Sandra Morovič.

V prvi epizodi nove serije bo z nami doc. dr. Sandra Morović

V tokratni štiridelni seriji V omrežjih zvoka raziskujemo, kakšne terapevtske potenciale ima glasba pri različnih možganskih poškodbah in boleznih ter kdaj lahko zvok našim možganom prinese tudi travmatične spomine in neprijetna občutja. V prvi epizodi se nam je pridružila nevrologinja doc. dr. Sandra Morovič (Poliklinika Aviva, Međunarodni institut za zdravlje mozga).

Možgani so me začeli zanimati že kmalu po tem, ko sem jih začela uporabljati. Kar je čudovito pri njih, je to, da vračajo toliko, kolikor vanje vlagate. Vse vam vrnejo. Tega se premalo zavedamo, možgane jemljemo kot samoumevne, premalo pazimo nanje. Tako kot drugi organi zahtevajo veliko pozornosti, vadbe in preventive. 

Mehanizmi vpliva glasbe na možgane in okrevanje še niso v celoti pojasnjeni:

Glasba "zaposluje" celotne možgane, saj ne sodeluje samo eno možgansko področje, ko poslušamo oziroma obdelujemo tisto, kar slišimo. Pri meni se na primer aktivirajo drugi deli možganov kot pri nekom, ki je profesionalni glasbenik. Oni drugače "vidijo" glasbo, če lahko temu tako rečemo,  in tako poteka vzpostavljanje več sinaps. Sinapse so povezave med našimi nevroni. Na takšen način možganske celice dobivajo hitrejše odgovore. Lahko govorimo o plastičnosti možganov, ki je zadnje desetletje ali dve glavna tema v nevrologiji. Dejstvo je, da so možgani zelo plastični in omogočajo učenje novih stvari, zmožni so se prilagajati. Včasih smo verjeli, da imamo v možgani toliko celic, kot smo jih imeli ob rojstvu, no, zdaj se te ugotovitve spreminjajo.

Več pa v oddaji!

Snemanje pogovora in prevod: Luka Hvalc in Mojca Delač

Bere: Barbara Zupan

 

Cikel "V omrežjih zvoka" nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.

V posebnem tematskem jutru na Prvem smo obeležili 300 dopolnjenih epizod oddaje Možgani na dlani, ki je že zakorakala v svojo sedmo sezono. V radijski eter je premierno zazvenela 1. oktobra leta 2015, ko smo se z oftalmologom, prof. dr. Markom Hawlino odpravili v svet fosfenov. V Možganih na dlani vsak teden domači in tuji strokovnjaki na poljuden način bližajo vsa ta nova odkritja in pojasnjujejo delovanje možganov. Še vedno pa velja, da izzivov zanje na vseh področjih ne manjka. Na jutranjo kavo z možgani so prišli psihiatrinja Breda Jelen Sobočan, izr.prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, doc. dr. Blaž Koritnik, prof. dr. Maja Bresjanac in prof. dr. Zvezdan Pirtošek.

V posebni praznični izvedbi četrtkovega jutra smo o možganih klepetali s tistimi, ki jih odlično poznajo

V posebnem tematskem jutru na Prvem smo zaznamovali 300 dopolnjenih epizod oddaje Možgani na dlani, ki je že zakorakala v svojo sedmo sezono. V radijskem etru je premierno zazvenela 1. oktobra leta 2015, ko smo se z oftalmologom, prof. dr. Markom Hawlino odpravili v svet fosfenov. V Možganih na dlani vsak teden domači in tuji strokovnjaki na poljuden način bližajo vsa ta nova odkritja in pojasnjujejo delovanje možganov. Še vedno pa velja, da izzivov zanje na vseh področjih ne manjka. Jutranjo "kavo z možgani" smo spili s tistimi, ki znajo o njih veliko povedati.

Psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan, izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, specialistka nevrologije in klinična nevrofiziologinja, evropska strokovnjakinja za medicino spanja, nevrolog doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana, prof. dr. Maja Bresjanac, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo, ter predsednica Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, ki je bila gostja Svetovalnega servisa, ter nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo ljubljanske medicinske fakultete.

Prvi, ki je sodeloval v oddaji Možgani na dlani pa je bil oftalmolog, prof. dr. Marko Hawlina, ki nas je 1. oktobra leta 2015 odpeljal v svet fosfenov. To je tista igra svetlobe, ki se zgodi- ko zapremo oči. In kot smo se naučili, se pojavljajo v več oblikah, na nek način pa gre za »pravo malo igro med mrežnico in možgani«.  Avtorica oddaje,  z radijskim mikrofonom smo ga ob okrogli obletnici oddaje ponovno obiskali na Očesni kliniki v Ljubljani.

Nekaj slikovnih utrinkov prazničnega jutra. Foto: Darja Pograjc.

Breda Jelen Sobočan na "kavi z možgani"Foto: Prvi doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Mojca Delač in doc. dr. Blaž Koritnik Foto: Prvi Na "kavo za možgani" je prišel tudi prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo Prof. dr. Maja Bresjanac in doc. dr. Blaž Koritnik v pogovoru pred studijem

 

 

 

 

NULL

Dober spanec je eden izmed temeljev zdravja. O tem, kakšen je kakovosten spanec in zakaj je za možgane tako pomemben, smo v Možganih na dlani že veliko govorili. Kaj pa če si dobrega nočnega spanca preprosto ne moremo privoščiti? Če nam ga preprečuje nočno ali izmensko delo? Kaj se takrat dogaja s spalnimi cikli – jih možgani premoščajo, nadomeščajo ali jih v nekem napol budnem stanju vendarle doživljajo?

Kako nočno in izmensko delo vplivata na človeške možgane?

"Izmenskega dela imamo več vrst, ampak najbolj moteče je nočno delo. Tisti, ki delajo izključno ponoči, seveda ne morejo kar enostavno zamenjati dneva za noč. Na ta račun trpi njihovo spanje," razloži doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.

"Dnevno spanje nikoli ne more popolnoma nadomestiti nočnega, tudi če si popolnoma zatemnimo prostor in poskušamo nekako ne zmanjšati izločanje našega hormona spanja melatonina, ki je zelo odvisen od naše izpostavljenosti svetlobi oz. temi. Kljub temu imamo podnevi višjo telesno temperaturo, se pravi to spanje nikoli ni enakovredno nočnemu."

Potem pa je tu še socialno življenje, ki nam preprečuje spanje prek dneva. Kaj pa izmensko delo (npr. tedensko menjavanje dopoldanske, popoldanske in nočne izmene)? Kako vpliva na možgane?

"Načeloma je pri večini neki rotacijski sistem boljši kot striktno nočno delo. Je pa tu zelo pomembno, kako hitre so te rotacije in v kateri smeri so. Je pa odvisno tudi od tega, kakšen je posamezen človek oz. ali ima njegova biološka ura krajšo ali daljšo periodo kot 24 ur."